Rdeči premik: Razlika med redakcijama

'''Rdéči premík''' (tudi '''rdéči pomík''') je v [[fizika|fiziki]] in [[astronomija|astronomiji]] [[pojav]], ki nastane, ko se izsevano ali odbito [[elektromagnetno valovanje]], po navadi [[vidna svetloba]], premakne proti rdečemu delu [[spekter elektromagnetnega valovanja|spektra]]. Rdeči premik je v splošnem določen kot povečanje [[valovna dolžina|valovne dolžine]] elektromagnetnega valovanja, ki ga sprejme opazovalec glede na valovno dolžino valovanja, ki ga izseva vir. Povečanje valovne dolžine odgovarja zmanjšanju [[frekvenca|frekvence]] elektromagnetnega valovanja. Zmanjšanje valovne dolžine se imenuje '''módri premík'''.

 

Vsako povečanje valovne dolžine se imenuje »rdeči premik«, četudi se pojavi v elektromagnetnem valovanju nevidnega dela spektra, v delu [[žarek gama|žarkov γ]], [[rentgenski žarki|rentgenskem]] ali [[ultravijolično valovanje|ultravijoličnem]] delu. Takšno poimenovanje lahko morda zavaja, ker se daljše valovne dolžine od valovnih dolžin rdečega vidnega dela spektra ([[infrardeče valovanje]], [[mikrovalovi]] in [[radijski valovi]]) premikajo stran od rdečih valovnih dolžin.

Opazovani rdeči premik zaradi [[Dopplerjev pojav|Dopplerjevega pojava]] nastopi kadar se svetlobni vir [[gibanje|giblje]] stran od opazovalca, kar odgovarja Dopplerjevemu premiku, ki spreminja zaznano frekvenco [[zvok|zvočnega]] valovanja. Čeprav se opazovanje takšnih rdečih premikov, oziroma modrih, s pridom uporablja (na primer [[Dopplerjev radar]] ali [[radarski top]]), pa [[astronomska spektroskopija|spektroskopska]] [[astrofizika]] uporablja Dopplerjeve rdeče premike za določevanje gibanja oddaljenih [[astronomsko telo|astronomskih teles]]. Ta pojav so prvič napovedali in opazovali v [[19. stoletje|19. stoletju]], ko so znanstveniki začeli preučevati dinamične posledice valovno-delčne narave [[svetloba|svetlobe]].