Hidžab: Razlika med redakcijama

Ena najstarejših sufističnih razprav - Hudživirijeva - se imenuje Odstrtje (kašf). Tudi številne poznejše razpravese tako imenujejo. Ibn Ul Farid govori o pajčolanu mrtvsaškega prta za čutila. Sufijci menijo, da je človeško življenje nekaj takšnega kot tančica.

Tančica, ki prikriva čisto resnico, je v budizmu Maya; toda Mayatako kot Shakti zastira in odstira hkrati, kajti če ne bi zastirala poslednje ali najvišje resnice - ki je identiteta jaza in sebe (sich selbst) in Boginje - ne bi bilo mogoče zaznavati objektivne manifestacije. Simbol je v tem primeru šibkejši, kajti tančica ni več tisto, kar skriva, marveč nasprotno, omogoča videti, to pa tako, da slabi svetlobo, ki je sama po sebi slepeča, svetlobo resnice. Zato pravijo v islamskih deželah, da je božji obraz zastrt s sedemdeset tisoč tančicami svtlobe in teme, kajti sicer bi bilo uničeno vse, česar bi se dotaknil, kar bi dosegel. Prav zato si je Mojzes zastrl obraz, preden je spregovoril hebrejskemu ljudstvu.. Islam tudi pravi, da je Bog zastrl bitja s pajčolanom njihovih imen, kajti če bi jim kazal svojo moč, , bi omedlela, če pa bi jim razodel resnico, bi umrla: pajčolan imena varuje bitje pred neposrednim videnjem, zaradi katerega bi omedlelo. Kajti tudi sončna svetlobaima dvojen simboličen pomen: lahko razkriva, lahko tudi slepi. Zato pravi tao, da tančica dneva skriva svetlobo zvezd, nebesna telesa se odstrejo šele takrat, ko se znoči.

Tančica je navsezadnje bolj posrednik kakor ovira; skriva le na pol, torej spodbuja k spoznanju. To vedo spogledljivke že od začetka sveta