'''Obznana''' ([[slovenščina|slovensko]] »razglas«) je dokument[[zakon]] [[vlada|vlade]] [[kraljevina SHS|kraljevine SHS]], sprejet v noči z [[29. december|29.]] na [[30. december]] [[1920]], s katero je do sprejema [[ustava|ustave]] prepovedana »vsaka [[komunizem|komunistična]] in druga rušilna propaganda«. Poslancem [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]], ki je na volitvah [[28. november|28. novembra]] istega leta dobila 198.736 glasov in s tem 58 poslanskih mest, s čimer je bila tretja največja stranka v državi, so bili mandati odvzeti. Besedilo razglasa je bilo večinoma delo ministra za notranje zadeve, [[Milorad Drašković|Milorada Draškovića]], pod njim pa je bil podpisan predsednik vlade, dr. [[Miljenko Vesnić]] ter vsi ministri. Obznana je bila objavljena z obrazložitvijo, da komunisti pripravljajo državni prevrat, zaradi česar so prepovedali njihovo javno delovanje.
Obznana je služila kot povod za vrsto nasilnih reakcij, med njimi spodleteli poskus atentata na [[Jugoslovanski kralj Aleksander|prestolonaslednika Aleksandra]] v [[Beograd]]u [[28. junij]]a [[1921]], na dan razglasitve [[Vidovdanska ustava|Vidovdanske ustave]]. Atentator Spasoje Steić je na zaslišanju izpovedal svoje komunistično prepričanje. Na oddihu v [[Delnice|Delnicah]] je bil [[21. junij]]a [[1921]] ubit notranji minister Milorad Drašković. Atentator je bil Alija Alijagić, pripadnik skupine mladih komunistov »Rdeča pravica« iz [[Bijeljina|Bijeljine]].
