|
|regija=Koroška regija
}}
'''Mežica''' [[mesto]] v Sloveniji.
'''Mežica''', je imensko in zemljepisno središče [[Mežiška dolina|Mežiške doline]]. Leži v severnem predelu [[Slovenija|Slovenije]], na [[Koroška|Koroškem]], ob meji z [[Avstrija|Avstrijo]], ter ob sotočju reke [[Meža|Meže]] s potokom [[Šumc|Šumcem]]. ▼
==Lega==
Leži na nadmorski višini 491 m,ob sotočju reke [[Meže s potokom [[Šumc|Šumcem]], kjer se dolina prvič od izvira reke Meže razširi v kotlinico. Na jugovzhodni in južni strani jo obdajajo apneniško dolomitni vrhovi [[Volinjak|Volinjaka]] (886m), [[Jankovec|Jankovca]] (1231m), [[Veliki vrh|Velikega vrha]] (1166 m) in [[Gorna|Gorne]] (1187 m). Med slednjima pa se dviguje gora [[Peca]] (2126 m). Svet se na zahodu in severu v oblih skrilavih hribih [[Brusnija|Brusniji]] in [[Hamunov vrh|Hamunovem vrhu]] na Lomu (765 m) močno zniža. V Mežici se končuje gorska veriga [[Karavanke|Karavank]] in pokrajina prehaja od tod navzdol v nižji svet [[pohorskega Podravja]]. Zato tukaj najdemo ugodne nižinske prehode na avstrijsko stran, kot sta meddržavni mejni prehod [[Mežica-Reht]] (2 km) in mednarodna prehoda [[Holmec]] (8 km) ter [[Vič]] pri [[Dravograd|Dravogradu]] (24 km).
Po cestah je Mežica oddaljena od Ljubljane 138 km – prek Avstrije in Jezerskega le 109 km, od Celovca 59 km, od Maribora 82 km in od Celja 76 km.
==Zgodovina==
{{copypaste|27.7.2008|url=http://www.mezica.si/?page_id=20|del članka}}
Prvi znani pisani vir, ki omenja Mežico, je darilna listina oglejskega patriarha [[Peregrin I.|Peregrina I.]] iz leta [[1154]], ko je dodelil kapelo-cerkvico sv Jakoba v Mežici samostanu v [[Dobrla vas|Dobrli vasi]]. V latinskem zapisu je navedena kot Mise. Ime so privzeli tudi poznejši pisarji fevdalnih gosposk in iz njega je nastala nemška oblika imena Mežica – Miess.
Okoliš Mežice je vse do zemljiške odveze leta [[1848]] pripadal gospostvu graščine v [[Pliberk|Pliberku]]. V 10. stoletju nastali [[Vojvodini koroški]] spada [[Podjuna]] z [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] v podjunsko grofijo, katere del je tudi gospostvo Pliberk. Leta 1239 je imel v Pliberku svoj sedež vovberški grof [[Vilijem II. Ko je leta [[1322]] rod [[Vovbržani|Vovbržanov]] izumrl, pride Pliberk v last grofov [[Pfannenberških]], kasneje pa [[Auffenstein|Auffensteinov]]. Ti so morali l. [[1361]] vrniti gospostvo Pliberk deželnemu knezu in leta [[1368]] postane last [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Od njih so ga leta 1601 kupili [[grofje Thurni]].
Vse do ustanovitve fužin in razmaha svinčevega rudnika v 2. polovici 18. stoletja je Mežica, odmaknjena od tedanjih pomembnejših poti, majhna, zatišna vasica. Okoliš z le nekaj nad 50. kmetijami in bajtami je bil prešibak, da bi tu moglo nastati pomembnejše tržno naselje.
Glede farne pripadnosti je Mežica sprva podružnica prafare [[Šmihel]] pri Pliberku, nato pliberškega cerkvenega okrožja. Vmes se l.1498 omenja tudi vikariat, ki pa je nedvomno v času protestantizma propadel. Dovoljenjeza ustanovitev samostojne fare je izdano leta 1779. Prvotna cerkvica je bila dvakrat povečana. L.1840 so podrli in naslednje leto na istem mestu zgradili novo cerkveno stavbo.
Turški vpadi na Koroško se očitno tudi Mežice niso izognili. O tem priša legenda o grofu Štalekarju, ki da je, v zahvalo čudežni rešitvi iz obleganega gradu postavil cerkev sv. Lenarta na bližnjem Platu. Na tegobe in upanja tistih časov, bojnih spopadov s Turki, kmečkih uporov in drugih nadlog, spominja tudi legenda o [[Kralj Matjaž|Kralju Matjažu]], ki s svojo vojsko spi v gori Peci in čaka, da bo vstal in odrešil slovensko ljudstvo. Konec 17. stoletja in v začetku 18. stoletja je na Koroškem razsajala huda [[kuga]], ki tudi Mežici ni prizanesla. Nanjo spominja več znamenj in tudi križ nad nekdanjo votlinico na cesti proti črni, kjer se je kuga ustavila.
Ob ustanovitvi novega upravnega sistema v stari Avstro-Ogrski državi je l.1850 tudi v Mežici ustanovljena, skupaj z drugimi, občina. Prvi šolski pouk, nedeljska šola v župnišču, je osnovana l.1818. Prvo samostojno šolsko poslopje je zgrajeno leta 1877. V l.1926 zgrajenem novem, velikem šolskem poslopju, najde prostor, poleg osnovne šole še: istega leta ustanovljena meščanska šola, ki je v letih 1945 – 1955 poslovala kot nižja gimnazija. Od l.1942 do l.1990 deluje – s krajšimi prekinitvami – tudi poklicna rudarska šola. Pošta je v Mežici ustanovljena l.1875, orožniška postaja pa koncem 19. stoletja.
<br />Vir: Spletna stran občine Mežica [http://www.mezica.si/]
==Izvor imena Mežica==
Zanimive so tudi zgodbe od kod izvira krajevno ime Mežica. O tem so pisali mnogi. Eden iz med teh je bil tudi [[Ivan Travnekar]], ki je povedal takole: ime je nastalo iz besede muša - moša, ki pomeni zajezitev ali grablje na reki za prestrezanje plavljenega [[les]]a. Nato naj bi iz moše nastalo mošca in tako iz tega potem Možica - Mežica.
==Rudarstvo==
{{copypaste|27.7.2008|url=http://www.mezica.si/?page_id=21|del članka}}
Prvi zapis o odkopanem svincu pod Peco je v računski knjigi [[koroški vojvoda|koroškega vojvode]] [[Ernest Železni|Ernesta Železnega]] iz l.1424. L.1665 je bilo izdano prvo dovoljenje, da se v okolici Črne odprejo rudarska dela. Vse do začetka 19. stoletja je tukajšne rudarstvo zgolj životarilo, z njim se je ukvarjala le peščica zasebnikov, pomembnejši podjetniki so bili le grofje Thurni iz Pliberka. Vzrok temu je predvsem obilje svinčeve rude v tedaj razvitejšem Bleibergu pri Beljaku in Rablju pri Trbižu. Šele l.1809, ko sta ta dva rudnika pripadla [[Napoleon|Napoleonovim]] [[Ilirske province|Ilirskim provincam]], so doživeli mežiški rudniki svoj vzpon. Takrat ustanovljena rudarska družba [[Brunner - Kompoš|Brunnerja - Kompoša]] je uvedla sodobnejše tehnike metode dela. Na Bregu in na Poleni so postavili osrednjo zbiralnico rude in topilnico. [[L.1871]] je bila ustanovljena družba [[Bleiberger Bergwers Union]] in prevzela, od številnejših drugih lastnikov, vse obrate in po l.1900 osredotočila vso predelavo rude v [[Žerjav|Žerjavu]]. Proizvodnja je skokovito naraščala in dosegla po [[1. svetovna vojna|1. svetovni vojni]] 1% svetovne prozvodnje svinca. [[L.1921]] je prevzela rudnik angleška družba [[The Central European Mines Limited Mežica]], [[l.1945]] pa je bilo podjetje podržavljeno.V letih od [[l.1898]] do [[l.1965]] je bilo zgrajenih 10 električnih central. Od teh obratujeta le še dve največji, obe v podzemlju rudnika. [[L.1907]], ko se je pridružila hidroelektrarnama v Žerjavu in Podpeci še centrala na Poleni, je v Mežici nastal prvi elektroenergetski sistem paralelno delujočih elektrarn v Sloveniji. Od [[l.1917]] do [[l.1934]] je imel rudnik tudi svojo, 13 km dolgo, ozkotirno [[železnico od Prevalj do Žerjava. Zaradi izčrpanih rudnih zalog je bilo [[l.1993]] odkopavanje ustavljeno in s tem tudi predelava domačega svinca. Od nekdanjega kombinata Rudnika Mežica, je ostala še zmanjšana topilnica za predelavo kupljenih svinčevih odpadkov in tovarna akumulatorjev v Žerjavu………
DANES,…. v razvejani gospodarski dejavnosti občine še vedno prevladuje industrija.
Podjetje [[TAB Mežica]] (Tovarna akumulatorskih baterij) je z okrog 400 zaposlenimi in letno realizacijo okrog 60 milijonov EUR največje podjetje v občini Mežica in med desetimi najuspešnejšimi koroškimi podjetji (peti koroški izvoznik).
Na dveh lokacijah v Mežici (obrtna cona na desnem bregu reke Meže ob prihodu v Mežico , t.i. »Konjski britof« in industrijska cona Glančnik ) je zgoščena večina ostalih podjetij in samostojnih podjetnikov, katerih dejavnosti so predvsem :
<br />- predelava kovin
<br />- proizvodnja elektro komponent
<br />- predelava lesa
<br />- konfekcijska dejavnost
Sektor storitev (turizem ,trgovina, banke, mala obrt,….)je manj razvit, kot bi si prebivalci
želeli in kot bi sicer bilo potrebno, da se pospeši gospodarski razvoj občine.
<br />Vir: Spletna stran občine Mežica [http://www.mezica.si/]
==Turizem==
Turizem v Mežici se je razvijal neverjetno hitro in napredno. Gorovje Pece je že od nekdaj imelo poseben sloves po Kralju Matjažu in lepotah planine. Zato so leta [[1928]] na Peci tudi zgradili prvo planinsko kočo [[Dom na Peci]]. Leta [[1934]] pa so v Mežici zgradili letno kopališče, katero je bilo zelo obiskano tudi z gosti iz [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Vojvodina|Vojvodine]]. Nato so mežiški smučarji leta [[1948]]/[[1949]] zgradili celo smučarsko vlečnico, ki je bila tedaj poleg [[Kranjska gora|kranjskogorske]] edina v državi. Nakar pa je na podlagi močnega turizma bila leta [[1967]] v Mežici zgrajena še smučarska sedežnica Štalekar in hotel Peca. Tako se je torej turizem močno razvijal vse do dne, ko je začelo vse počasi ugašati.
<br />Na območju občine Mežica danes prevladuje izletniški turizem z glavnimi turističnimi točkami:
<br />- [[Podzemlje Pece]]- turistični muzej v rudniku
<br />- gora Peca z Kraljem Matjažem
<br />- okoliški hribi z kulturnimi spomeniki in naravnimi znamenitostmi
==Znani Mežičarji==
<br />[[Mirko Lipužič]] (1912 - 1993): arhitekt, scenograf umetniških filmov
<br />[[Gustav Gnamuš]] (1941): akademski slikar
<br />[[Herman Vogel]] (1941 - 1989): pesnik, prevajalec, urednik
<br />[[Herman Rigelnik]] (1942): gospodarstvenik in politik
<br />[[Lojze Logar]] (1944): akademski slikar
<br />[[Maks Strmčnik]] (1948): organist, skladatelj
<br />[[Štefan Marflak]] (1951): akademski slikar
<br />[[Irena Grafenauer]] (1957): mednarodno priznana flavtistka
▲'''Mežica ''', je imensko in zemljepisno središče [[Mežiška dolina|Mežiške doline]]. Leži v severnem predelu [[Slovenija|Slovenije]], na [[Koroška|Koroškem]], ob meji z [[Avstrija|Avstrijo]], ter ob sotočju reke [[Meža|Meže]] s potokom [[Šumc|Šumcem]].
== Zunanje povezave ==
* [http://www.bajtamezica.si/ Bajta.si] - KoroškiSpletna informativno-zabavnistran spletniobčine portalMežica
* [http://www.vecer.com/blog/FOTKE Blog] Mežica v besedi in fotkah
* [http://www.podzemljepece.com/ Peca Underground], Turistični rudnik in muzej (in Slovene, English and German)
* [http://www.mezica.si/] Spletna stran občine Mežica
== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Sloveniji]]
{{Mesta-Slovenija}}
| 