Mesinski preliv: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zwobot (pogovor | prispevki)
m robot Adding:pl,es,nl,et
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:MessinaStrait-EO.JPG|thumb|right|Mesinska ožina<br>Slika [[NASA]] / [[ASTER]]]]
'''Mesínska ožína''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Stretto di Messina'') je 32 [[kilometer|km]] [[dolžina|dolga]] in od tri do osem kilometrov široka [[morska ožina]] med [[otok]]om [[Sicilija|Sicilijo]] in [[Kalabrija|Kalabrijo]] na [[celina|celinski]] strani, prek katere sta povezana [[Jonsko morje|Jonsko]] in [[Tirensko morje]].
 
V [[antika|antičnih]] časih je bila [[ožina]] znana kot ''Fretum Siculum''. Zaradi naravnih vrtincev ter močnih in iregularnih [[morski tok|morskih tokov]] ter močnih [[veter|vetrov]] je plovba skoznjo nevarna. V antičnih časih se je zato spletla legenda o [[Scila|Scili]] in [[Karibda|Karibdi]], morskih pošastih, ki prežita na pomorščake. Prvi naj bi iz telesa izraščalo šest krvoločnih pasjih glav, ki so pomenile smrt za vse, ki so se jih preveč približali, druga pa naj bi trikrat dnevno goltala ogromne količine vode in jo nato spet izbljuvala, ter s tem ustvarjata orjaški vrtinec. Tok v Messinski ožini je povezan z [[bibavica|bibavico]] in se praviloma obrne približno vsakih šest ur. Tok od juga proti severu imenujejo ''rema montante'', tok v nasprotni smeri pa ''rema scendente''. Dosežeta lahko hitrost do 9 km/h.
'''Mesínska ožína''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Stretto di Messina'') je 32 [[kilometer|km]] dolga in od tri do osem kilometrov široka [[morska ožina]] med [[otok]]om [[Sicilija|Sicilijo]] in [[Kalabrija|Kalabrijo]] na [[celina|celinski]] strani, prek katere sta povezana [[Jonsko morje|Jonsko]] in [[Tirensko morje]].
 
V [[antika|antičnih]] časih je bila ožina znana kot ''Fretum Siculum''. Zaradi naravnih vrtincev ter močnih in iregularnih morskih tokov ter močnih vetrov je plovba skoznjo nevarna. V antičnih časih se je zato spletla legenda o [[Scila|Scili]] in [[Karibda|Karibdi]], morskih pošastih, ki prežita na pomorščake. Prvi naj bi iz telesa izraščalo šest krvoločnih pasjih glav, ki so pomenile smrt za vse, ki so se jih preveč približali, druga pa naj bi trikrat dnevno goltala ogromne količine vode in jo nato spet izbljuvala, ter s tem ustvarjata orjaški vrtinec. Tok v Messinski ožini je povezan z [[bibavica|bibavico]] in se praviloma obrne približno vsakih šest ur. Tok od juga proti severu imenujejo ''rema montante'', tok v nasprotni smeri pa ''rema scendente''. Dosežeta lahko hitrost do 9 km/h.
 
Redna [[trajekt]]na linija povejuje [[Messina|Messino]] na Siciliji z [[Villa San Giovanni|Villo San Giovanni]] na celini, poleg tega pa obstaja tudi [[hidrogliser]] med Messino in mestom [[Reggio di Calabria]]. Za leto [[2005]] načrtujejo začetek gradnje [[viseči most|visečega mostu]], ki bi prečkal ožino. Most z razponom 3300 metrov ne bi bil le najdaljši svoje vrste, ampak bi moral na seizmično dejavnem območju biti sposoben zdržati tudi močne potresne sunke. Po načrtih naj bi gradnjo, ki bo stala 4,6 milijarde [[evro]]v, zaključili v šestih letih. Od leta [[1957]] pa Sicilijo že povezjuje s celino 220 kV [[daljnovod]], ki ožino prečka med dvema 200 m visokima stebroma.