Makedonska književnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m interwikiji |
m dp |
||
Vrstica 1:
'''Makedonska književnost''' je nastopila kot prva [[književnost]] najbolj južnega slovanskega naroda, ki je dolgo ohranjal mnoge [[Praslovani|praslovanske]] jezikovne oblike, kasneje pa je ta jezik prevzemal mnoge jezikovne značilnosti in oblike ostalih balkanskih jezikovnih skupin, grške, romanske, arbanaške. Prva pismenost v makedonskem jeziku se je pojavila že v devetem stoletju v takratni [[Kliment Ohridski|Klimentovi Ohridski šoli]]. Prvi zapisi so bili napisani v [[Glagolica|glagolici]], kasneje pa se pojavijo prvi zapisi v [[Cirilica|cirilici]]. Od 14. stoletja dalje se je v makedonski književnosti pojavila srbska recenzija staroslovanskega jezika. Tedanji teksti vseno zabeležijo elemente makedonskega ljudskega jezika, zapiske so ustvarili že pisci v 14. stoletju, sledijo [[Joakim Krčovski]]- (1750 - 1820), od leta 1814 do 1819 je izdal pet del v madžarskem mestu Budim, napisana so tako da jih lahko razumejo vsi Makedonci in [[Kiril Pejčinović Tetoec]]- (1771 - 1845), pisal je v originalnem jeziku. Napisal je znana dela- ''Ogledalo''-(''Knjiga sija zovomaja''), ''Uteha grešnim''- (''Kniga glagolemaja Utešenie grešnim''), ''Življenje kneza Lazarja''- (''Žitije Kneza Lazarja''), katero je ostalo v [[Rokopis|rokopisu]]. Bilo je dovolj zapisov v ljudskem jeziku, vendar pa je misel o enotnem književnem jeziku dozorela zelo pozno, šele okoli leta 1860, vzporedno z prizadevanji Slovanov, ki so živeli pod [[Turki|turško]] oblastjo da se branijo pred [[Carigrajska patriarhija|carigrajsko patriarhijo]] in vsiljevanjem [[Grški jezik|grškega jezika]] v [[Liturgija|liturgiji]] in pri pouku v šolah. Vendar so Makedonci pri svojih prizadevanjih zagovarjali dve nasprotni stališči. Ena skupina piscev je zagovarjala skupen književni jezik z [[Bolgar|Bolgari]], druga skupina piscev pa je zagovarjala idejo samostojnega makedonskega naroda in posebnega književnega jezika, njen glavni zagovornik je bil [[Krste Petkov Misirkov]]-(1874 - 1926), zgodovinar, politik, književni zgodovinar, prevajalec, s svojim delom ''Za makedonckite raboti''-(izšlo leta 1903). V svojem delu je dal pregled in dotedanjo jezikovno izkušnjo makedonske pismenosti, predložil je da se za osnovo splošnega makedonskega jezika izbere srednjemakedonski govor. Rojen je bil v vasi Postol v [[Egejska Makedonija|Egejski
==Viri==
|