Maria Gaetana Agnesi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SieBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: ht:Maria Gaetana Agnesi
m dp
Vrstica 9:
Najbolj pomemben rezulat njenega dela je bilo kakovostno delo ''Instituzioni analitiche ad uso della gioventu italiana'', objavljeno v Milanu [[1748]]. Prvo poglavje je obravnavalo analizo končnih količin, drugo pa analizo neskončno majhnih in velikih količin. Francoski prevod drugega poglavja, ki ga je prevedel P. T. d'Antelmy in razširil Charles Bossut ([[1730]]-[[1814]]) je izšlo v Parizu [[1775]]. Angleški prevod celotnega dela [[John Colson|Johna Colsona]] ([[1680]]-[[1760]]), [[Lucasov profesor matematike|Lucasovega profesorja matematike]] na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]] je izšel [[1801]] na račun stroškov barona Maseresa. Agnesijeva je napisala tudi tolmač k ''Traite analytique des sections coniques of the marquis de l'Hôpital''. Tega dela pa niso nikoli objavili, čeprav so ga zelo cenili tisti, ki so prebrali njegov rokopis.
 
<div style="float:right;width:350px;margin-left:1em;text-align:center;font-size:smaller">[[Slika:Agnesin_koder.png|thumb|right|250px|[[Agnesin koder]]<br/> ''Agnesin koder'' <br/> <math> y = a^3 / (a^2 + x^2), \qquad (a=1)</math>''</div>]]
 
Agnesijeva je raziskovala [[matematična krivulja|krivuljo]], določeno z:
 
: <math> y = \frac{1\over }{x^{2} + 1}} \!\, </math>
 
ali splošno:
 
: <math> y = \frac{a^3\over }{x^{2} + a^{2}} \!\, , </math>
 
oziroma [[parametrična enačba|parametrično]]:
 
: <math> x = a t, \; ,quad y = \frac{a\over }{t^{2} + 1} \;!\, , </math>
 
sedaj imenovano po njej [[Agnesin koder]] ali tudi nerodno Agnesina čarovnica. Agnesijeva jo je leta [[1748]] imenovala kakor [[Luigi Guido Grandi|Grandi]] ''versiera'', (po latinski besedi ''vertere'' - vrtenje). Dogodilo se je, da podobno zveneča beseda v italijanščini ''avversiera'' pomeni 'ona - hudič', 'hudičevka', 'žena hudiča' ali 'čarovnica'. Ker so prvo besedo prevedli z drugo, se krivulja danes imenuje tudi čarovnica. Krivuljo sta raziskovala tudi že prej [[Pierre de Fermat|de Fermat]] in leta [[1703]] Grandi.
 
Po drugi različici naj bi Agnesijeva zamenjala staroitalijansko besedo ''versorio'' (kakor jo je imenoval Grandi) in kar pomeni 'prosto gibljiv v poljubni smeri', z besedo ''versiera'', ki pomeni 'škrat', 'strašilo', 'žena hudiča'. Včasih se kar nenavadno zdi zakaj je ta krivulja pritegnila pozornost matematikov za tako dolgo časa. Drugače je v uporabah redko srečamo.