Stara pesem (opera): Razlika med redakcijama

'''Stara pesem''' je [[opera]] v enem dejanju (treh slikah) [[Viktor Parma|Viktorja Parme]]. [[Libreto]] je napisal [[Guido Menasci]], bolj znan kot solibretist [[Pietro Mascagni|Mascagnijeve]] [[Cavalleria rusticana|Cavallerie rusticane]]. To je že tretja opera skladatelja[[skladatelj]]a Viktorja Parme in tudi on se je zavedal, da k uspehu glasbeno-gledališkega dela svoj del prispeva besedilo. Ker doma dobrih opernih libretov ni bilo, se je za »pomoč« obrnil na takrat znanega italjanskega libretista in kot zapiše [[Jože Sivec]] je za drag denar dobil izredno slab libreto, [[Igor Grdina]] pa Menascijev libreto imenuje kar skrpucalo. Kakorkoli že, Parma ga je uglasbil. Stara pesem ali v italjanskem izvirniku ''L’ antica Canzoncina'' je dramatična romanca v enem dejanju in treh slikah ter se navezuje na trokitično pesem [[Nemci|nemškega]] romantika [[Heinrich Heine|Heinricha Heineja]] ''Neuer Fruhling''. V vsaki operni sliki pesnik interpretira eno kitico Heinejeve pesmi, ki postane osnova zgodbe. Tako je v prvih dveh slikah interpretacija na samem začetku, v zadnji pa na koncu. Parma, ki je bil tisti čas v ustvarjalnem zagonu in če je želel v njem tudi ostati, je bil prisiljen kupiti to besedilo, saj boljšega ni bilo in tako računati pri morebitnem uspehu predvsem na libretistovo ime. Uspeha mu slednje ni prineslo in zato kritiki to Parmovo opero štejejo kot njegovo najslabšo.

Skladatelj je komponiral glasbo na italijansko besedilo, kar mu kot rojenemu Tržačanu ni delalo posebnih preglavic, vendar če je hotel delo predstaviti v Ljubljani, ga je moral prevesti. Zato je Menascijev libreto poslovenil takrat še neznani in mladi [[Ivan Cankar]]. Cankarjev prevod opere je dolgo veljal za izgubljenega. Leta 1998 ga je v [[NUK]] odkril [[Mitja Spreizer]]. A kljub prevodu je opera svoj krst najprej doživela spomladi leta [[1898]] v [[Zagreb]]u, kjer je izvedba potekala v izvirniku - tj. v italijanščini, prva postavitev v Ljubljani pa je bila [[13. oktober|13. oktobra]] istega leta.