121.234
urejanj
m (dp) |
m (dp) |
||
Leta [[1918]] je raziskoval razvrstitev zvezdnih [[meglica|meglic]] v [[Vesolje|Vesolju]]. Leta [[1921]] je od nedavno umrlega [[Edward Charles Pickering|Pickering]]a prevzel mesto predstojnika [[Observatorij Harvardovega kolidža|Observatorija Harvardovega kolidža]] (HCO) in bil profesor astronomije na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], [[Cambridge]], [[Massachusetts]]. Predstojnik HCO je bil vse do leta [[1952]].
Poleg tega se je ukvarjal s proučevanjem izvengalaktičnih meglic in s problemi zgradbe Vesolja. V tem času se je poglobil v raziskave oblike in velikosti naše [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksije]]. Proučeval je predvsem [[kroglasta zvezdna kopica|kroglaste kopice]] - velike [[zvezdni
Leta 1918 je predlagal svoj [[model (znanost)|model]] naše Galaksije. Novejša ocena oddaljenosti Sonca od jedra naše Galaksije je 32.000 svetlobnih let. Leta [[1920]] so na Narodni akademiji znanosti v Washingtonu pripravili slavno »[[Velika razprava|Veliko razpravo]]« med Shapleyjem in [[Heber Doust Curtis|Hebrom Curtisom]]. Curtis je trdil, da so zvezdne meglice prave [[galaksija|galaksije]] in da je naša Galaksija veliko manjša, kot jo je ocenil Shapley. Izkazalo se je, da je imel Shapley prav glede velikosti, a tudi Curtis se ni motil, ko je trdil, da spiralne galaksije ležijo daleč stran od Rimske ceste. To je potrdil nekaj let kasneje leta [[1922]] [[Edwin Powell Hubble|Hubble]] z 2540 [[milimeter|mm]] zrcalnim [[daljnogled]]om na Mt. Wilsonu. Shapley je sprejel ta dokaz in se posvetil nadaljnjemu delu.
|