'''Janez Rotar''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarna zgodovina|literarni zgodovinar]], [[literarna teorija|literarni teoretik]], [[univerzitetni profesor]], * [[4. maj]] [[1931]], [[Brezovica pri Ljubljani]].
== Življenjepis ==
Po uspešnem šolanju je leta [[1956]] diplomiral iz [[slovenski jezik|slovenskega jezika]] in [[književnost|književnosti]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], doktoriral pa leta 1964 z razpravo o F. Maslju. Njegova pot slavista in slovenista se je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, natančneje na [[Oddelek za slovanske jezike in književnosti|Oddelku za slovanske jezike in književnosti]]. Tam je bil od [[leto 1983|leta 1983]] [[redni profesor]], v letih 1978 do 1997 je bil vodja [[katedra za zgodovino hrvaške in srbske književnosti|katedre za zgodovino hrvaške in srbske književnosti]], od 1984. do 1986. pa tudi njen predstojnik. Po dolgoletnem pedagoškem in ustvarjalnem delu se je leta 1997 upokojil.
Življenjska pot ga je vodila v različna univerzitetna središča tedanje domovine [[Jugoslavija|Jugoslavije]], bil je namreč večletni [[lektor]] in predavatelj slovenskega jezika in književnosti na [[Filozofska fakulteta v Zadru|Filozofski fakulteti v Zadru]], predavatelj na [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoški akademiji v Ljubljani]] in Mariboru ter na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Kot gostujoči profesor pa je poučeval tudi na univerzah v tujini (Nemčiji, Italiji, Avstriji ...). Napisal je številne znanstvene, strokovno slovenistične, slavistične in srbokroatistične prispevke, študije, knjige, članke ter zasnovo celovitega študijskega programa južnoslovanskih književnosti v Mariboru in kasneje tudi v Ljubljani. Aktivno je sodeloval na številnih slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih slavističnih srečanjih in tudi na dveh svetovnih slavističnih kongresih. S svojimi prispevki je sodeloval v znanstvenih publikacijah, ki izhajajo v južnoslovanskih kulturnih in univerzitetnih središčih in bil tudi pobudnik nagrade za prevode iz slovenske književnosti, ugledne [[Župančičeva listina|Župančičeve listine]].
== Raziskovalna področja ==
Ukvarjal se je predvsem s pisci in problemi slovenske, hrvaške in srbske književnosti. Raziskoval je medsebojno učinkovanje psihosocialnega izkustva ustvarjalcev ter literarne strukture in pripovedne tehnike v tako imenovanih enostavnih zvrsteh ljudske in umetne književnosti. Na podlagi pedagoških in didaktičnih izkušenj je razlagal literarna dela glede na njihov sprejem pri bralcih in si prizadeval tudi teoretično sistematizirati ta vidik. To smer obravnave je dopolnjeval z analizo spoznavnih funkcij v novejših slovenskih, hrvaških in srbskih romanih. Slovenskim bralcem je predstavljal sodobne južnoslovanske avtorje s kritičnimi študijami. Objavljal je tudi članke o kulturi in socialni problematiki, o jezikovnem in narodnem vprašanju, predvsem glede na položaj slovenskih manjšin v zamejstvu. Podrobno je raziskoval tudi oblikovanje prvin slovenske narodne zavesti v dobi [[reformacija|reformacije]]. V zgodovino slovenistike pa je posegel z izdajanjem korespondence [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]].
== Uredniško delo in odmevnejše študije ==
|