Edward Emerson Barnard: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp/+p |
m dp |
||
Vrstica 13:
Leta [[1892]] je z istim daljnogledom odkril mali, [[Jupiter (planet)|Jupitrov]] 5. satelit [[Amalteja (luna)|Amaltejo]]. Bil je znan po izredno ostrem vidu in leta [[1895]] se je pridružil astronomom na [[Observatorij Yerkes|Observatoriju Yerkes]] v Williams Bayu v Wisconsinu, kjer je ostal vse do svoje smrti. Tu je lahko za svoja opazovanja uporabljal takrat največji daljnogled na svetu 1020 mm refraktor. Poleg opazovanja planetov je posvečal pozornost [[naša Galaksija|Rimski cesti]] in temnim [[meglica]]m v njej. Ta temna področja imajo isto sestavo kot svetle meglice, npr. [[Orionova meglica]], le da jih ne osvetljujejo bližnje vroče [[zvezda|zvezde]]. Opazimo jih le, kadar zakrivajo [[svetloba|svetlobo]] zvezd, ki ležijo za njimi. Najbolj znana temna meglica je Vreča premoga v [[Južni križ (ozvezdje)|Južnem križu]]. Barnard je pravilno pojasnil njihovo naravo.
Leta [[1916]] je izmeril [[lastno gibanje]] šibke rdeče zvezdice svetle le 10,3<sup>m</sup> v [[Kačenosec (ozvezdje)|Kačenoscu]] in odkril, da potrebuje 180 let, da se na nebu premakne za [[razdalja|razdaljo]], enako [[Luna|Luninemu]] premeru ali z največjim znanim lastnim gibanjem 10[[ločna minuta|"]]/[[leto]]. [[Barnardova zvezda]], ki se danes imenuje po njem, je ena nam najbližjih zvezd, takoj za trojico [[Alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdhe)|Kentavra]]. Od nas je oddaljena le slabih 6 [[svetlobno leto|svetlobnih let]]. Astronomi so v njenem gibanju odkrili nepravilnosti, zato predvidevajo, da ima vsaj dva planeta približno take velikosti, kot je Jupiter.
Barnard je razvil astronomsko fotografijo. Delal je vse do svoje smrti. Bil je očarljiv človek, zelo skromen in z odličnim smislom za humor. Nek ameriški časopis je objavil zgodbo, da je Barnard izumil poseben daljnogled, ki sam odkriva komete in z zvonjenjem zvončka opozori Barnarda, ko ujame kakšnega v zorno polje. Še leta po tem so ga ljudje spraševali o tem neverjetnem inštrumentu. Nikoli ni mogel odkriti, kdo je bil šaljivec, ki je napisal zgodbo, a je močno sumil tedanjega direktorja Observatorija Yerkes [[James Edward Keeler|Keelerja]]. == Priznanja ==
| |||