Redakcija: 21:57, 27. oktober 2007 uredi Sandi55 (pogovor \| prispevki) 3 urejanja Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 15:00, 26. avgust 2008 uredi razveljavi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.425 urejanj ktgr, IW, uvod, slog, dewikifikacija Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Strjevanje krvi''' ali '''koagulacija''' je proces pri katerem v [[kri\|krvi]] nastajajo strdki. Strjevanje krvi je pomemben mehanizem odziva na [[poškodba\|poškodbe]], kjer strdki ob raztrganju stene [[žila\|žil]] preprečijo uhajanje krvi, sproži pa tudi proces celjenja [[rana\|rane]]. ~~\|{{popravi\|notranje povezave morajo biti v imenovalniku}}~~ V [[organizem\|organizmu]] obstaja sistem, ki preprečuje, da bi se [[kri]] znotraj [[ožilje\|ožilja]] strjevala in sistem, ki morebitne krvavitve v ~~čimkrajšem~~čim krajšem času zaustavi. Ob sami poškodbi ~~[[žila\|~~žile]] in posledični [[krvavitev\|krvavitvi]] se sprožijo številni procesi, ki pripomorejo k strjevanju ~~[[kri\|~~krvi]] oziroma ~~[[koagulacija\|~~koagulaciji]]. Pri nastanku krvavitve pride najprej do zožitve poškodovane ~~[[žila\|~~žile]], pri tem se na kraju ~~[[poškodba\|~~poškodbe]] začnejo sproščati snovi iz [[žilni endotel\|žilnega endotela]], okoliških [[tkivo\|tkiv]] in [[trombocit]]ov, ki sprožijo nastanek krvnega strdka. Nato se na mestu poškodbe tvori trombocitni čep, kar je posledica zlepljenja [[trombocit]]ov na poškodovano žilno steno. Pri tem je nujno potreben [[Willebrandov faktor]], ki je nosilec ~~[[faktor VIII\|~~faktorja VIII]]. [[Faktor strjevanja krvi\|Faktorji koagulacije]] so [[beljakovine]], ki se tvorijo v [[jetra\|jetrih]] in žilnem endotelu. Označujemo jih z rimskimi številkami od I do XIII in z imeni (npr. [[protrombin]], [[fibrin]], itd.) == Faze koagulacije == Po nastanku [[trombocitni čep\|trombocitnega čepa]] se strjevanje krvi nadaljuje v treh fazah: 1. faza: Nastaneta tkivni [[tromboplastin]], ki se sprošča iz poškodovanih [[~~celice~~celica\|celic]] in trombocitni [[tromboplastin]]. Pri nastanku ~~[[tromboplastin]]ov~~tromboplastinov sodelujejo [[koagulacijski faktorji]] V, VIII, IX, X, XI, XII in [[fosfolipidni nosilec]]. 2. faza: [[Tromboplastin]] pretvori [[protrombin]] ([[faktor koagulacije II]]) v [[trombin]]. Pri tem procesu sodelujejo faktorji V, VII, X in [[kalcij\|kalcijevi ioni]]. 3. faza: [[trombin]] pretvori topni [[fibrinogen]] v netopni [[fibrin]] in tako nastane [[fibrinski strdek]]. Istočasno poteka tudi [[fibrinoliza]], to je proces raztapljanja fibrinskega strdka s pomočjo [[plazmin]]a. Poznamo fiziološko in patološko ~~[[fibrinoliza\|~~fibrinolizo]]. ~~[[fiziološka fibrinoliza\|fiziološko~~Fiziološko fibrinolizo]] aktivirajo tkivne krvne [[kinaza\|kinaze]], ~~[[patološka fibrinoliza\|~~patološko ~~fibrinolizo]]~~ pa povzročajo nekateri [[~~toksini~~toksin]]i, npr. [[stafilolizin]] iz [[stafilokok]]ov. == Ocena koagulacije == Za oceno ~~[[koagulacija\|~~koagulacije]] so v uporabi različni [[laboratorijski ~~testi~~test]]i: '''čas krvavitve''' je kazalec funkcije ~~[[krvne žile\|krvnih~~ žil]] in ~~[[trombocit]]ov~~trombocitov, njegova normalna vrednost je pri [[človek]]u od 4 do 8 minut, * '''število trombocitov''', ta nam pove število ~~[[trombocit]]ov~~trombocitov na liter ~~[[kri\|~~krvi]], normalna vrednost je nad 50 x 10<sup>9</sup> na liter krvi, * '''aktivirani parcialni protrombinski čas (APTČ)''' je kazalec prve faze ~~[[koagulacija\|~~koagulacije]], normalna vrednost je od 25 do 40 sekund, * '''protrombinski čas''' prikaže drugo fazo koagulacije, * '''trombinski čas''' prikaže tretjo fazo ~~[[koagulacija\|~~koagulacije]] oz. ~~[[fibrinogen]]~~koncentracijo fibrinogena. Normalna vrednost [[trombinski čas\|trombinskega časa]] je 16 do 20 sekund, normalna vrednost [[fibrinogen]]a pa je od 2 do 4,2 g/l. == Hemofilije ==▼ == Motnje strjevanja krvi (koagulopatije) == Hemofilije so motnje strjevanja krvi v prvi fazi. Pri tem gre za pomanjkanje ali odsotnost [[koagulacijski faktorji\|koagulacijskih faktorjev]]. O hemofilijah večinoma govorimo kot o [[genetske bolezni\|genetskih boleznih]], redkeje pa se hemofilije pojavijo zaradi tvorbe [[protitelesa\|protiteles]] proti [[koagulacijski faktorji\|koagulacijskim faktorjem]].▼ ▲=== Hemofilije === ▲Hemofilije so motnje strjevanja krvi v prvi fazi. Pri tem gre za pomanjkanje ali odsotnost [[~~koagulacijski~~faktor ~~faktorji~~strjevanja krvi\|koagulacijskih faktorjev]]. O hemofilijah večinoma govorimo kot o [[~~genetske~~genetska ~~bolezni~~bolezen\|genetskih boleznih]], redkeje pa se hemofilije pojavijo zaradi tvorbe [[~~protitelesa~~protitelo\|protiteles]] proti ~~[[koagulacijski faktorji\|~~koagulacijskim faktorjem]]. ~~'''HEMOFILIJA A'''~~ ==== Hemofilija A ==== Ta vrsta hemofilije je najpogostejša prirojena motnja [[koagulacija\|koagulacije]]. 80% vseh oblik hemofilije predstavlja hemofilija A. Pri tej bolezni gre za pomanjkanje faktorja VIII, oz. za manj kot 30% potrebne količine tega [[faktor koagulacije\|faktorja koagulacije]]. Če ima bolnik samo 1% [[faktor VIII\|faktorja VIII]], se [[krvavitve]] pojavijo že ob najmanjši [[poškodba\|poškodbi]], če je tega faktorja samo 5%, pride do [[krvavitve\|krvavitev]] ob udarcu, urezu, puljenju zoba. Če ima bolnik višji odstotek [[faktor VIII\|faktorja VIII]] od navedenih, pride do krvavitev le ob večjih poškodbah. Nagnjenost h krvavitvam se veča do [[puberteta\|pubertete]], nato se manjša. Pojavljajo se tudi sezonske nagnjenosti h krvavitvam.▼ ▲Ta vrsta hemofilije je najpogostejša prirojena motnja ~~[[koagulacija\|~~koagulacije]]. 80% vseh oblik hemofilije predstavlja hemofilija A. Pri tej bolezni gre za pomanjkanje faktorja VIII, oz. za manj kot 30% potrebne količine tega ~~[[faktor koagulacije\|~~faktorja koagulacije]]. Če ima bolnik samo 1% ~~[[faktor VIII\|~~faktorja VIII]], se nenadzorovane [[krvavitev\|krvavitve]] pojavijo že ob najmanjši ~~[[poškodba\|~~poškodbi]], če je tega faktorja samo 5%, pride do ~~[[krvavitve\|~~krvavitev]] ob udarcu, urezu, puljenju zoba. Če ima bolnik višji odstotek ~~[[faktor VIII\|~~faktorja VIII]] od navedenih, pride do krvavitev le ob večjih poškodbah. Nagnjenost h krvavitvam se veča do [[puberteta\|pubertete]], nato se manjša. Pojavljajo se tudi sezonske nagnjenosti h krvavitvam. Bolezen se deduje recesivno na [[kromosom X\|kromosomu X]], kjer je [[gen]], ki kodira tvorbo [[faktor VIII\|faktorja VIII]]. Zaradi takšnega dedovanja so hemofiliki večinoma moški. Ženske so večinoma le nosilke bolezni, zbolijo pa le v primeru ko sta prizadeta oba X kromosoma. Faktor VIII preko [[placenta\|placente]] ne prehaja do ploda, zato je [[novorojenček]] odvisen od lastnega faktorja VIII.▼ ▲Bolezen se deduje [[recesivno dedovanje\|recesivno]] na [[kromosom X\|kromosomu X]], kjer je [[gen]], ki kodira tvorbo ~~[[faktor VIII\|~~faktorja VIII]]. Zaradi takšnega dedovanja so hemofiliki večinoma moški. Ženske so večinoma le nosilke bolezni, zbolijo pa le v primeru ko sta prizadeta oba X kromosoma. Faktor VIII preko [[placenta\|placente]] ne prehaja do ploda, zato je [[novorojenček]] odvisen od lastnega faktorja VIII. '''Znaki:''' Ob porodnih poškodbah pri novorojenčku je krvavitev močnejša kot sicer. Po telesu se hitro pojavijo modrice, ob izrastu [[zobovje\|zobovja]] se pojavijo krvavitve v [[dlesen\|dlesni]]. Hitro nastanejo tudi krvavitve pri raznih poškodbah, npr. udarcih, padcih. Pri tem so najpogostejše krvavitve v [[sklep]]e, lahko pride tudi do notranjih krvavitev v [[telesne votline]], [[organi\|organe]], itd. Krvavitve so ponavljajoče. Pri pogostejših krvavitvah v sklepe lahko pride do zadebelitve sklepov in [[kontrakture\|kontraktur]].▼ ▲'''Znaki:''' Ob porodnih poškodbah pri novorojenčku je krvavitev močnejša kot sicer. Po telesu se hitro pojavijo modrice, ob izrastu [[zobovje\|zobovja]] se pojavijo krvavitve v [[dlesen\|dlesni]]. Hitro nastanejo tudi krvavitve pri raznih poškodbah, npr. udarcih, padcih. Pri tem so najpogostejše krvavitve v [[sklep]]e, lahko pride tudi do notranjih krvavitev v [[telesna votlina\|telesne votline]], [[~~organi~~organ\|organe]], itd. Krvavitve so ponavljajoče. Pri pogostejših krvavitvah v sklepe lahko pride do zadebelitve sklepov in [[~~kontrakture~~kontraktura\|kontraktur]]. '''Zdravljenje:''' Nadomeščanje faktorja VIII, dobljenega z [[genetski inženiring\|genetskim inženiringom]] in njegovo stalno vzdrževanje nad pragom krvavenja. Faktor VIII vbrizgavamo enkrat tedensko[[intravenozno]], ob poškodbi si lahko bolnik sam vbrizga ustrezen komplet faktorja VIII. Redkeje zdravimo hemofilijo z nadomeščanjem [[krvna plazma\|krvne plazme]].▼ ▲'''Zdravljenje:''' Nadomeščanje faktorja VIII, dobljenega z [[~~genetski~~genetsko ~~inženiring~~inženirstvo\|genetskim ~~inženiringom~~inženirstvom]] in njegovo stalno vzdrževanje nad pragom krvavenja. Faktor VIII vbrizgavamo enkrat tedensko[[ intravenozno]], ob poškodbi si lahko bolnik sam vbrizga ustrezen komplet faktorja VIII. Redkeje zdravimo hemofilijo z nadomeščanjem [[krvna plazma\|krvne plazme]]. ~~'''HEMOFILIJA B'''~~ ==== Hemofilija B ==== Pri hemofiliji B gre za pomanjkljivo tvorbo [[faktor IX\|faktorja IX]]. Deduje se [[recesivno]] vezano na kromosom X. To obliko hemofilije ima 15% hemofilikov. Hemofilija B se imenuje tudi [[Christmasova bolezen]], to ime je dobila po prvem pacientu, ki so mu diagnosticirali to obliko hemofilije.▼ ▲Pri hemofiliji B gre za pomanjkljivo tvorbo ~~[[faktor IX\|~~faktorja IX]]. Deduje se [[recesivno]] vezano na kromosom X. To obliko hemofilije ima 15% hemofilikov. Hemofilija B se imenuje tudi [[Christmasova bolezen]], to ime je dobila po prvem pacientu, ki so mu diagnosticirali to obliko hemofilije. ~~'''HEMOFILIJA C'''~~ ==== Hemofilija C ==== Pri hemofiliji C gre za zelo blago obliko [[koagulopatija\|koagulopatije]], pri kateri pa je pomanjkljiva tvorba [[faktor XII\|faktorja XII]]. Deduje se [[avtosomno recesivno]].▼ ▲Pri hemofiliji C gre za zelo blago obliko ~~[[koagulopatija\|~~koagulopatije]], pri kateri pa je pomanjkljiva tvorba ~~[[faktor XII\|~~faktorja XII]]. Deduje se [[avtosomno recesivno dedovanje\|avtosomno recesivno]]. === Von Willebrandova bolezen === Von ~~WIllebrandova~~Willebrandova bolezen je druga najpogostejša oblika koagulopatije. Bolezen se deduje [[avtosomno dominantno dedovanje\|avtosomno dominantno]] in [[avtosomno recesivno]]. Pri tej bolezni se tvori premalo [[Willebrandov faktor\|Willebrandovega faktorja]], ki sodeluje pri lepljenju trombocitov na poškodovano žilno steno. '''Znaki:''' Pogoste krvavitve iz [[nos]]u, dolgotrajne krvavitve po puljenju ~~[[zobje\|~~zob]], podaljšane [[menstruacija\|menstruacije]], ki se posebno pogosto pojavljajo pri [[~~adolescentne~~adolescenca\|adolescentnih]] deklicah, krvavitev v ~~skepe~~sklepe za razliko ob hemofilije pri tej bolezni običajno ni. '''Zdravljenje:''' Bolezen zdravimo s ~~[[humana plazma\|~~humano plazmo]]. === Koagulopatija zaradi pomanjkanja vitamina K ===▼ Koagulopatija zaradi pomanjkanja [[vitamin K\|vitamina K]] spada med pridobljene koagulopatije. [[Vitamin K]] je potreben za tvorbo [[protrombin]]a ter faktorjev V, VII in X, ki se tvorijo v ~~[[jetra\|~~jetrih]]. Vitamin K tvori [[črevesna flora]]. Krvavitve zaradi pomanjkanja vitamina K običajno nastanejo pri novorojenčku dva do tri dni po [[porod]]u. Novorojenčkovo [[črevo]] je namreč še nekaj časa po porodu [[sterilizacija\|sterilno]], v njem ni [[bakterije\|bakterij]], ki bi tvorile vitamin K. Zaloge, pridobljene od matere preko ~~[[placenta\|~~placente]] hitro usahnejo. Materino [[mleko]] vsebuje malo vitamina K.▼ ▲== Koagulopatija zaradi pomanjkanja vitamina K == Pomanjkanje vitamina K nastane tudi pri [[celiakija\|celiakiji]], [[cistična fibroza\|cistični fibrozi]], terapijah z [[~~antibiotiki~~antibiotik]]~~,..~~i itd.▼ ▲Koagulopatija zaradi pomanjkanja vitamina K spada med pridobljene koagulopatije. [[Vitamin K]] je potreben za tvorbo [[protrombin]]a ter faktorjev V, VII in X, ki se tvorijo v [[jetra\|jetrih]]. Vitamin K tvori [[črevesna flora]]. Krvavitve zaradi pomanjkanja vitamina K običajno nastanejo pri novorojenčku dva do tri dni po [[porod]]u. Novorojenčkovo [[črevo]] je namreč še nekaj časa po porodu [[sterilno]], v njem ni [[bakterije\|bakterij]], ki bi tvorile vitamin K. Zaloge, pridobljene od matere preko [[placenta\|placente]] hitro usahnejo. Materino [[mleko]] vsebuje malo vitamina K. === Trombocitopenije ===▼ ▲Pomanjkanje vitamina K nastane tudi pri [[celiakija\|celiakiji]], [[cistična fibroza\|cistični fibrozi]], terapijah z [[antibiotiki]],... Normalno število ~~[[trombocit]]ov~~trombocitov je 150 do 400 x 10<sup>9</sup> v litru ~~[[kri\|~~krvi]]. Glede na zmanjšanje števila trombocitov v krvi govorimo o treh oblikah trombocitopenije: manjše zmanjšanje števila trombocitov, srednje zmanjšanje števila trombocitov in huda oblika trombocitopenije. Pri hudi obliki trombocitopenije je število trombocitov v litru krvi manjše od 30 x 10<sup>9</sup>. Trombocitopenija nastane zaradi prenizkega tvorjenja trombocitov v [[kostni mozeg\|kostnem mozgu]], kadar pride do okvar kostnega mozga al pa gre za [[dedna bolezen\|dedno bolezen]]. Trombocitopenija lahko nastane tudi zaradi povečane razgradnje trombocitov, kar lahko povzročijo nekatera [[zdravilo\|zdravila]] in [[protitelesa]]. Trombocitopenija pri novorojenčku lahko nastane tudi pri različnih [[~~bolezni~~bolezen\|boleznih]], ki jih večinoma povzročajo [[gram negativne bakterije]], [[virusi]] in [[zajedavec\|paraziti]] (npr. [[toksoplazma]]). Pri teh boleznih je tvorba trombocitov znižana zaradi motenega dozorevanja v kostnem mozgu. Vzrok trombocitopenije pri novorojenčku so lahko tudi [[protitelesa]] proti materinim trombocitom, ki so preko placente prešla v otrokovo kri.▼ ▲== Trombocitopenije == === Trombastenija ===▼ ▲Normalno število [[trombocit]]ov je 150 do 400 x 10<sup>9</sup> v litru [[kri\|krvi]]. Glede na zmanjšanje števila trombocitov v krvi govorimo o treh oblikah trombocitopenije: manjše zmanjšanje števila trombocitov, srednje zmanjšanje števila trombocitov in huda oblika trombocitopenije. Pri hudi obliki trombocitopenije je število trombocitov v litru krvi manjše od 30 x 10<sup>9</sup>. Trombocitopenija nastane zaradi prenizkega tvorjenja trombocitov v [[kostni mozeg\|kostnem mozgu]], kadar pride do okvar kostnega mozga al pa gre za [[dedna bolezen\|dedno bolezen]]. Trombocitopenija lahko nastane tudi zaradi povečane razgradnje trombocitov, kar lahko povzročijo nekatera [[zdravila]] in [[protitelesa]]. Trombocitopenija pri novorojenčku lahko nastane tudi pri različnih [[bolezni\|boleznih]], ki jih večinoma povzročajo [[gram negativne bakterije]], [[virusi]] in [[paraziti]] (npr. [[toksoplazma]]). Pri teh boleznih je tvorba trombocitov znižana zaradi motenega dozorevanja v kostnem mozgu. Vzrok trombocitopenije pri novorojenčku so lahko tudi [[protitelesa]] proti materinim trombocitom, ki so preko placente prešla v otrokovo kri. Pri trombasteniji je število trombocitov normalno, motena pa je njihova funkcija. Pogoste so [[epistaksa\|epistakse]] oz. krvavitve iz nosu. Že po blagih udarcih lahko nastanejo [[~~hematomi~~hematom]]i, [[~~petehije~~petehija\|petehij]] (točkastih podkožnih krvavitev) pa običajno ni. Bolezen je lahko dedna ali pa nastane pri ~~[[jetrne bolezni\|~~jetrnih boleznih]], ~~[[ledvične bolezni\|~~ledvičnih boleznih]] in [[~~levkemije\|levkemijah~~levkemija]]h, povzročajo pa jo lahko tudi nekatera [[zdravila]], najpogosteje [[aspirin]].▼ [[Kategorija:Koagulacijski sistem]] ▲== Trombastenija == [[Kategorija:Kri]] [[ang:Gerinnung]] ▲Pri trombasteniji je število trombocitov normalno, motena pa je njihova funkcija. Pogoste so [[epistakse]] oz. krvavitve iz nosu. Že po blagih udarcih lahko nastanejo [[hematomi]], [[petehije\|petehij]] (točkastih podkožnih krvavitev) pa običajno ni. Bolezen je lahko dedna ali pa nastane pri [[jetrne bolezni\|jetrnih boleznih]], [[ledvične bolezni\|ledvičnih boleznih]] in [[levkemije\|levkemijah]], povzročajo pa jo lahko tudi nekatera [[zdravila]], najpogosteje [[aspirin]]. [[az:Qanın laxtalanması]] [[cs:Srážení krve]] [[da:Koagulation]] [[de:Hämostase]] [[en:Coagulation]] [[es:Coagulación]] [[fa:لخته]] [[fr:Coagulation sanguine]] [[it:Coagulazione del sangue]] [[he:קרישת דם]] [[lt:Kraujo krešėjimas]] [[nl:Bloedstolling]] [[ja:凝固・線溶系]] [[om:Coagulation]] [[pl:Krzepnięcie krwi]] [[pt:Coagulação sanguínea]] [[ru:Коагуляция (гематология)]] [[simple:Clot]] [[sr:Згрушавање крви]] [[fi:Veren hyytyminen]] [[sv:Blodkoagulering]] [[ta:இரத்த உறைதல்]] [[vi:Sự đông máu]] [[yi:בלוט קלאטינג]] [[zh:凝血因子]]

Strjevanje krvi: Razlika med redakcijama