Most, ki povezuje vzhodni in zahodni del Mirne je dala zgraditi [[Marija Terezija]] v 18. stoletju.
Sprva je bil most lesene konstrukcije vendar so ga zaradi velike uporabe in nevarnosti [[poplava|poplave]] kasneje sezidali iz kamenja. Ob cesti proti planinskemu domu na Debencu je zaselek [[Zapuže]], poimenovan po srednjeveški graščini, južno od Mirne pa zaselek [[Podradovica]]. Z [[industrializacija|industrializacijo]] je Mirna povsem izgubila kmečko podobo. Na ledini Roje so bile gomile iz starejše [[železna doba|železne dobe]], pri cerkvi sv. Helene so bili najdeni rimskodobni grobovi, na bljižnem Gradcu je stalo naselje iz bakrene dobe. Reka ki je dala ime dolini in kraju, se prvič omenja leta [[1028]], naselje pa okoli [[1180]]. Leta [[1848]] je bilo tu volišče za frankfurtske volitve. V 19. stol. se je začela razvijati industrija (predilnica za platno, usnjarna, opekarne). letaLeta [[1862]] je bila ustanovljena župnija k razvoju kraja je veliko prispevala železnica Trebnje-Šentjanž, zgrajena leta [[1908]]. Župnjiska cerkev sv. Janeza Evangelista, ki se omenja leta 1265, je bila predelana leta [[1463]] in podaljšana leta [[1857]]. Gotski zvezdasto obokan prezbiterij je med leti [[1465]]-[[1470]] poslikal Mojster Bolfgang, mrežasti obok ladje iz okoli leta [[1498]] je bil poslikan z rastlinsko dekorativno ornamentiko. Glavni oltar je iz 19. stoletja, križev pot je izdelek L. Layerja iz začetka 19. stoletja. Mali zvon je leta [[1750]] vlil J. Samassa mlajši. Na pokopališču stoji baročna cerkev sv. Helene z baročnim glavnim oltarjem in s sliko V. Metzingerja iz prve polovice 18. stoletja, ki ga je leta [[1897]] popravljal A. Goetzl. Stranski okvirni oltar je iz sredine 18. stoletja. Orgle iz leta [[1858]] so izdelek J. Mandlina, sem so bile prenešene iz župnijske cerkve. Severo-vzhodno od naselja stoji grad Mirna (Speča Lepotica), ki se prvič omenja leta [[1250]], med 2. svetovno vojno je bil požgan in po njej obnovljen. O nekdanji gospodarski moči naselja, zlasti v 19. stoletju, pričajo enondastropne stavbe z bogato členjenimi fasadami, ki oblikujejo obcestni trg in velika gospodarska poslopja kmetji na robu naselja. V zaselku Zapuže stoji istoimenska graščina iz leta [[1578]], ki je v času [[protireformacija|protireformacije]] v 17. stoletju dajala zavetišče luteranom.
