Brane Mozetič: Razlika med redakcijama

▲Brane Mozetič je leta 1983 diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med letoma 1984 in 1985 se je študijsko izpopolnjeval na Sorboni v Parizu. Od leta 1986 je samostojni kulturni delavec. Ureja zbirko Aleph pri Centru za slovensko književnost in je tudi aktiven predstavljalec slovenske književnosti v tujini. Pri društvu Škuc ureja zbirko Lambda. Dolga leta je bil vodilni aktivist gejevskega gibanja in selektor najstarejšega evropskega festivala gejevskega in lezbičnega filma.

▲Mozetič piše pesmi, prozo, esejistiko in prevaja. Mozetičeva poezija je pisana v postmodernističnem duhu in z značilnim osebnim, tudi homoerotičnim nabojem (Modrina dotika, Zaklinjanja, Mreža, Obsedenost/Obsession, Pesmi za umrlimi sanjami, Banalije, Še banalije). Homoerotično tematiko in gejevsko okolje Mozetič problematizira tudi v svojih proznih delih, npr. v zbirki kratkih zgodb Pasijon. Objavil je še ljubezenski roman Angeli, prvi slovenski rejverski roman Zgubljena zgodba in uredil več zbirk homoerotične literature (Drobci stekla v ustih, 1989, Modra svetloba, 1990). Veliko njegovih knjig je bilo prevedenih v številne tuje jezike, npr. angleščino, španščino, francoščino, italijanščino, nemščino, poljščino, bolgarščino, makedonščino in hrvaščino. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi leta 2003 Jenkovo nagrado.