Wikipedija:Splošne predloge: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 1:
== '''1. Avtizem''' ==
Avtizem je WHO (World Health Organization) klasificirala kot razvojno motnjo, ki izhaja iz osrednjega živčnega sistema. Diagnozo se lahko postavi z upoštevanjem specifičnih kriterijev okvare sposobnosti družbene interakcije, komunikacije, zanimanja, domišljije in aktivnosti. Vzroki, simptomi in zdravljenje avtizma so še vedno zaviti v oblak nejasnosti.
== '''2. Kratka zgodovina avtizma''' ==
O avtizmu se je prvič začelo govoriti v letu 1911, ko je švicarski psihiater Eugen Bleur prvi uporabil besedo v povezavi z shizofrenijo odraslih. V letih od 1938 do 1943 je dr. Leo Kanner opazoval 11 otrok in v letu 1943 opisal klasični avtizem. V istem času pa je dr. Hans Asperger (leta 1944) opisoval inteligentne in funkcionalne otroke. Kasneje je dr. Lorna Wing iz Velike Britanije skovala termin o Aspergerjevem sindromu.
Kljub vsemu pa je avtizem vse do danes ostal uganka v svetu medicine. V 50-tih in 60-tih letih so verjeli da so otroci, ki imajo avtizem, shizofreniki. Tako, da je to pomanjkanje znanja in razumevanja vodilo k temu, da so mnogi starši verjeli da so sami krivi za stanje svojih otrok. Na osnovi mnenja enega prvih otroških razvojnih strokovnjakov dr. Bruna Bettleheima - Madžara, ki se je osredotočil na avtizem, pa se je verjelo tudi tezi, da je za izvor avtizma kriva hladna, neskrbna mama, čustveno hladni odnosi v družini. Psiholog, doktor znanosti, dr. Bernard Rimland je bil prvi, ki si je upal ovreči to teorijo.
Leta 1964 je dr. Bernard Rimland, psiholog in oče sina z avtizmom napisal knjigo Infantile Autism: The Syndrome and Implications for a Neural Theory of Behavior. V tej knjigi dr. Rimland zatrjuje, da je avtizem biološka motnja in ne čustvena oziroma duševna prizadetost. Ta knjiga je spremenila način sprejemanja in dojemanja avtizma.
Leta 1960 je dr. Rimland ustanovil Narodno združenje za avtistične otroke (amer. NSAC), danes znano kot ASA – Autism Society of America. Dr. Rimland je bil tudi med prvimi, ki je podprl tedaj mladega psihologa Lovaasa in njegovo idejo o uporabi psihološke metode ABA – Applied Behavior Analysis – pri učenju avtističnih otrok.
Dr. Rimland je leta 1967 ustanovil zavod ARI – Autism Research Institute – v okviru katerega ugledni raziskovalci raziskujejo patofiziološke nepravilnosti, ki se pojavljajo pri otrocih z avtističnimi motnjami. Njegov projekt DAN! – Defeat Autism Now! – se je začel razvijati v 90-tih letih. Raziskave potekajo v smeri alergijske preobčutljivosti na kazein in gluten, bakterijske in glivične okužbe prebavil, ter zastrupitve s težkimi kovinami. Ob laboratorijskih preiskavah, medicinski strokovni obravnavi avtističnih otrok, se skuša njihove motnje-napake zmanjšati ali celo ozdraviti. Rezultati projekta DAN! so zelo vzpodbudni – v svetu in pri nas.
== '''3. Avtizem in zaposlovanje''' ==
Center društvo za avtizem podpira ukrepe, ki jih je uvedla Evropska unija na področju boja proti diskriminaciji, posebno Smernice, ki odobravajo »Enakovredno obravnavanje v zaposlovanju in poklicu«, sprejetih od Sveta Evrope novembra 2000.
Vendar pa Center društvo za avtizem zavzema stališče, da v tem časovnem obdobju, splošni okvir, ki so ga določile Smernice, nezadostno upošteva potrebe oseb z motnjo iz avtističnega spektra.
Posebno kompleksni položaj oseb z avtizmom ter njihovih družin in diskriminacija, ki jo doživljajo v smislu dostopa do ali ostajanja na delovnem trgu, zahteva naslednja priporočila:
<br />'''3.1. Osebe, ki imajo motnjo avtističnega spektra'''
<br />1. Resnost njihove motnje pomeni, da potrebujejo doživljenjsko usposabljanje, prilagojeno njihovim specifičnim potrebam na področjih:
- izobraževanja, da bi razvili ne le delovne kompetence, temveč tudi socialne in osebne spretnosti, ki so potrebne za dostop do poklicnega usposabljanja in zaposlitve, čeprav zaščitenih,
- poklicnega usposabljanja,
- kontinuiranega poučevanja.
Tisti, ki imajo srečo, da uživajo prilagojeno usposabljanje, so
posledično sposobni delati. Nasprotno pa ima odsotnost zgodnjega,
individualiziranega in kontinuiranega usposabljanja nepopravljive
posledice pri razvoju posameznika in njegove sposobnosti pridobiti zaposlitev
v odrasli dobi.
<br />2. Primerna podpora na delovnem mestu (prilagoditev okolja, strokovna supervizija, naloge, ki so primerne za njihovo nezmožnost, podpora delodajalcem…) predstavlja osnovni pogoj za ljudi z motnjo iz avtističnega spektra, da se lahko zaposlijo. Prilagoditve oziroma podpora pa ne vključuje le varovane delavnice ampak tudi učenje socialnih veščin za pridobitev delovnega mesta, usposabljanje delodajalcev ipd.
Pomanjkanje usposabljanja in prilagojene podpore, v veliki meri pojasni, zakaj so ljudje s katero izmed motenj iz avtističnega spektra skoraj povsem odsotni na trgu delovne sile in ostanejo dolgoročno popolnoma odvisni od podpore njihovih družin (in države). To se dogaja neodvisno od njihove sposobnosti ali nesposobnosti za delo in neodvisno od njihove stopnje izobrazbe in kognitivnih sposobnosti, čeprav bi se morali proti diskriminaciji, ki jo doživljajo, kot ljudje z nezmožnostjo in s pomanjkanjem podpore, boriti s pomočjo Smernic 2000/78/CE.
<br />'''3.2. Družine oseb z motnjami avtističnega spektra'''
<br />1. Družine potrebujejo ukrepe, ki so osredotočeni na preprečevanje tega, da bi bile prisiljene spremeniti svojo poklicno situacijo in/ali ambicije, da bi zagotovile skrb za svojega otroka, tudi ko je otrok dosegel odraslo starost. Pomanjkanje služb za skrb, ki bi bile prilagojene potrebam njihovih (odraslih) otrok, delovni čas teh služb, ki ni kompatibilen z njihovo zaposlitvijo ter nerazpoložljivost le-teh med šolskimi počitnicami pomenijo, da je v veliki večini primerov eden ali drugi izmed staršev, zelo pogosto mati, prisiljen opustiti svojo zaposlitev za nedoločen čas. Posredna posledica tega je tedaj lahko, da je partner prisiljen povečati svoje delovne ure, da bi nadoknadil izgubo dohodka ali poravnal dodatne finančne stroške, ki so s tem nastali.
2. Družine morajo biti podprte in informirane o obstoječih predpisih, ki so jim lahko v pomoč, posebno v smislu fleksibilnega delovnega časa, od trenutka, ko njihov otrok dobi diagnozo.
Iz navedenih razlogov se Center društvo za avtizem zavzema za dopolnilne ukrepe Zakonov, ki jih ureja in so v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v smislu zaposlovanja in socialne zaščite, ki naj bi jih sprejeli, da bi se uspešno borili proti oviram, ki stojijo nasproti zaposlovanju ljudi z motnjami iz avtističnega spektra in njihovih družin.
Center društvo za avtizem posebno priporoča razvoj naslednjih ukrepov:
- povečevanje doživljenjskega usposabljanja oseb z avtizmom, posebno poklicnega usposabljanja
- povečevanje in prilagajanje podpore na delovnem mestu potrebam oseb z avtizmom
- ustanavljanje kvalitetnih služb za skrb za vse osebe z avtizmom (otroci, mladostniki, odrasli)
- fleksibilen delovni čas in sočasno ohranjanje socialnih pravic družin (starševski dopust, premori v karieri…)
- sistematično informiranje družin o zakonodaji in predpisih, ki so že v veljavi in ki dovoljujejo uskladitev družinskega in poklicnega življenja.
== '''4. Diskriminacija oseb z avtizmom pri zaposlovanju''' ==
'''4.1. Osebe z motnjami avtističnega spektra'''
<br />V veliki večini primerov osebe z avtizmom ne želijo ali ne zmorejo delati.
Osebe z avtizmom le redko prejmejo strokovno in/ali kontinuirano usposabljanje, kar verjetno lahko pojasni, vsaj delno, odsotnost možnosti ali volje za delo.
Njihovo sodelovanje pri socialnem življenju ostaja težavno, če ne celo odsotno. Žal so ovire za takšno sodelovanje še vedno številne, predvsem zaradi neuspelega prilagajanja na okolje, pomanjkanja primernih podpornih služb ali negativnih pristopov s strani splošne javnosti. Pomanjkanje izobraževalnih storitev v otroštvu t.j. celostna obravnava, in onemogočanje priprav za socialno življenje predstavlja otežujoč dejavnik za nezmožnost.
Če kombiniramo omenjena dejavnika, pomanjkanje usposabljanja in prilagojene podpore, lahko v veliki meri pojasnimo, zakaj so ljudje z avtizmom skoraj povsem odsotni s trga dela in dolgoročno ostajajo popolnoma odvisni od podpore njihovih družin.
'''4.2. Družine oseb z avtizmom'''
<br />Zaposlitvena situacija družin se pomembno spremeni po rojstvu njihovega otroka z avtizmom. To se kaže na več načinov: popolno prenehanje dela, zmanjšanje delovnih ur ali, obratno, povečanje delovnih ur. Le manjšina ni prisiljena spremeniti njihove zaposlitvene situacije.
Do takšnih sprememb pride zaradi potrebe in ne toliko po izbiri.
Naslednje pomembno dejstvo je, da obstaja pomanjkanje informacij o obstoječih ukrepih na nacionalni ravni, ki so naklonjeni družinam ljudi z invalidnostjo. Velika večina ljudi ne ve, da ti obstajajo.
Prav tako službe in storitve zunaj doma nudijo le delno, občasno pomoč ali je sploh ne nudijo in, prav tako pomoč na domu zelo redko nudi socialna služba, temveč je le-ta bolj rezultat družinske solidarnosti.
Skoraj neizogibno morajo družine spremeniti svojo poklicno situacijo in/ali ambicije, da bi bile sposobne zagotoviti skrb za otroka, tudi tedaj, ko je otrok dosegel odraslo dobo. Pomanjkanje služb skrbi, ki bi se prilagajale na potrebe njihovega otroka, ter ure služb skrbi, ki niso kompatibilne z zaposlitvijo in nerazpoložljivost olajšav med šolskimi počitnicami pomenijo, da je v večini primerov, eden ali drugi izmed staršev, zelo pogosto mati, prisiljen povečati delovne ure, da bi nadoknadil izgubo dohodka ali poravnal dodatne finančne stroške, ki si jih je nakopal.
Problem torej ni v sposobnosti ali nesposobnosti oseb z avtizmom za delo, temveč diskriminacija, katero, preko pomanjkanja podpore, doživljajo osebe z avtizmom kadar stopajo oz. ostajajo na trgu dela.
'''Povezave'''
<br />1. Ustvarjamo nove priložnosti za osebe za avtizmom - [http://www.priloznosti.si]
<br />2. Center društvo za avtizem; [http://www.avtizem.org]
<br />3. Imelda Ogilvy [http://www.imeldaogilvy.si/sl/vroca_dela/vroce_1/]
'''Objave v medijih'''
<br />1. Dnevnik, 11. avgust 2008: Kako ljudem z avtizmom pomagati do zaposlitve (dostopno na [http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/339865])
<br />2. Ljubljanske novice, 11. avgust 2008: Avtisti nepravilno vključeni v programe usposabljanja [http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=2&menu=2&novica=84352]
<br />3. Marketing Magazin, 13. avgust 2008: Pro bono kampanja Priložnosti za Center društvo za avtizem (dostopno na [http://www.marketingmagazin.si/novice/pro-bono-kampanja-priloznosti-za-center-drustvo-za/])
|