Redakcija: 08:44, 5. avgust 2008 uredi TXiKiBoT (pogovor \| prispevki) Boti 191.982 urejanj m robot Dodajanje: ku:Dîgraf ← Starejše urejanje		Redakcija: 22:43, 15. avgust 2008 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m dp\|digraf -> dvočrkje\|+vietnamska abeceda Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Dvóčŕkje''' ali '''dígráf''' je v [[jezikoslovje\|jezikoslovju]] skupina dveh [[črka\|črk]], ki skupaj označujeta en glas. ~~Digrafe~~Dvočrkja pozna večina jezikov, ki uporabljajo črkovno pisavo. == V slovenščini == V [[slovenščina\|slovenščini]] je najznačilnejši primer digraf '''dž''' v besedah ''džungla'', ''džamija'', ''džokej'', ''budžet'', ipd. V teh besedah dž predstavlja glas, ki ga ne moremo zapisati z eno črko. Poudriti velja, da obstajajo tudi slovenske besede, v katerih dž ni digraf, pač pa predstavlja dva ločena glasova ''d-ž'', npr.: ''odžejati'', ''odžagati'', ''podžupan'', ipd.▼ ▲V [[slovenščina\|slovenščini]] je najznačilnejši primer ~~digraf~~dvočrkje '''dž''' v besedah ''džungla'', ''džamija'', ''džokej'', ''budžet'', ipd. V teh besedah dž predstavlja glas, ki ga ne moremo zapisati z eno črko. Poudriti velja, da obstajajo tudi slovenske besede, v katerih dž ni ~~digraf~~dvočrkje, pač pa predstavlja dva ločena glasova ''d-ž'', npr.: ''odžejati'', ''odžagati'', ''podžupan'', ipd. Slovenščina pozna tudi digrafa '''nj''' in '''lj''', vendar velja podobno opozorilo kot zgoraj. Tudi ti dve skupini črk se pogosto izgovarjata ločeno, npr. ''pol-je'', ''kon-ji'', ipd. Včasih pa se j sploh ne izgovarja, npr.: ''konjski'' (beri: ''konski'').▼ ▲Slovenščina pozna tudi ~~digrafa~~dvočrkji '''nj''' in '''lj''', vendar velja podobno opozorilo kot zgoraj. Tudi ti dve skupini črk se pogosto izgovarjata ločeno, npr. ''pol-je'', ''kon-ji'', ipd. Včasih pa se j sploh ne izgovarja, npr.: ''konjski'' (beri: ''konski''). Ko smo slovenščino pisali še z [[bohoričica\|bohoričico]], smo uporabljali tudi digrafe '''zh''','''ſh''' in '''sh'''.▼ ▲Ko smo slovenščino pisali še z [[bohoričica\|bohoričico]], smo uporabljali tudi ~~digrafe~~dvočrkja '''zh''','''ſh''' in '''sh'''. ==V drugih jezikih==▼ [[hrvaščina\|Hrvaška]] [[gajica]] uporablja digrafe:▼ ▲== V drugih jezikih == ▲[[hrvaščina\|Hrvaška]] [[gajica]] uporablja ~~digrafe~~dvočrkja: '''dž''' '''lj''' '''nj''' Vsak od teh ~~digrafov~~dvočrkij je za hrvaški jezik ena sama črka. Tako npr. ima beseda ''polje'' v hrvaščini 4 črke: ''p-o-lj-e''. ~~Hrvaški~~Hrvaška ~~digrafi~~dvočrkja se zato imenujejo tudi ~~strogi~~stroga ~~digrafi~~dvočrkja (~~digrafi~~dvočrkja v strogem smislu). [[Španščina]] pozna ~~naslednje~~naslednja ~~digrafe~~dvočrkja: ▼ ▲[[Španščina]] pozna naslednje digrafe: '''ch''' (beri ''č'') '''ll''' (beri ''lj'') '''qu''' (beri samo ''k'', ne ''ku'') '''rr''' (ostri ''r'') Tudi v [[španščina\|španščini]] ~~vsak~~vsako ~~digraf~~dvočrkje šteje za po eno črko (po ~~reformi~~prenovi iz leta 1994 jih je možno šteti tudi za po dve črki, vendar se to še ni povsem uveljavilo v praksi). V ostalih jezikih se ~~digrafi~~dvočrkja štejejo za po dve črki. Sledi nekaj zgledov:▼ [[Madžarščina]] pozna ~~digrafe~~dvočrkja:▼ ▲V ostalih jezikih se digrafi štejejo za po dve črki. Sledi nekaj zgledov: ▲[[Madžarščina]] pozna digrafe: '''cs''' (beri ''č'') '''gy''' (beri kot mehki ''dž'') Vrstica 35: '''zs''' (beri ''ž'') [[~~Poljščina~~Nemščina]] pozna ~~digrafe~~dvočrkja: '''ch''' (beri ''h'')▼ '''ck''' (beri ''k'')▼ '''ie''' (beri kot dolgi ''i'')▼ poleg tega pozna nemščina tudi [[trigraf]] '''sch''' (beri ''š'') in [[tetragraf]] '''tsch''' (beri ''č'') ▼ [[Poljščina]] pozna dvočrkja: '''ch''' (beri ''h'') '''cz''' (beri ''č'') Vrstica 44 ⟶ 50: '''sz''' (beri ''š'') [[~~Nemščina~~Vietnamščina]] pozna ~~digrafe~~dvočrkja: ▲'''ch''' (beri ''h'') : ch, gh, gi, kh, ng, nh, ph, qu, th, tr ▲'''ck''' (beri ''k'') ▲'''ie''' (beri kot dolgi ''i'') == Glej tudi ==▼ ▲poleg tega pozna nemščina tudi [[trigraf]] '''sch''' (beri ''š'') in [[tetragraf]] '''tsch''' (beri ''č'') [[tročrkje]] (trigraf) ▲==Glej tudi== * [[~~trigraf~~štiričrkje]], [[(tetragraf]]) [[Kategorija:Jezikoslovje]]

Dvočrkje: Razlika med redakcijama