Giacomo Meyerbeer: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 10:
[[Image:Nice-MusiciensBdVHugo-Meyerbeer.jpg|thumb|left|Četrt glasbenikov v [[Nica|Nici]], Mayerbeerova palača.]]
 
Meyerbeerovo ime je prvič zazvenelo po izvedbah njegove opere ''[[Il crociato in Egitto]]'' (premierno uprizorjena v [[Benetke|Benetkah]] leta [[1824]]), nato še v [[London]]u in [[Pariz]]u leta 1825 (naključje je hotelo, da je to nasploh zadnja opera, v kateri nastopa [[kastrat]]), izjemno slavo pa je dosegel z opero ''[[Robert le Diable (opera)|Robert le Diable]]'' (»Robert Hudič«, libreto sta napisala [[Eugène Scribe]] in [[Casimir Delavigne]]), [[praizvedba|praizvedena]] je bila leta [[1831]] v [[Pariz]]u in je obravnavana kot prva [[grand opera]]. Zlitje dramatične glasbe, [[melodrama|melodramske]] zgodbe in razkošne scene je zagotovilo zanesljivo formulo, ki jo je Meyerbeer ponovil v Hugenotih (''Les Huguenots'', 1836), [[Prerok]]u (''Le prophète'', 1849) in Afričanki (''L'Africaine'', ki je bila izvedena posmrtno leta [[1865]]). Vse te opere so bile v 19. stoletju uprizarjane na mednarodnih odrskih deksah, prav tako tudi bolj [[pastorala|pastoralna]] opera [[''[[Dinora'']]'' (1859). Vendar pa so zaradi finančne pogoltnosti izvedb, ki so zahtevale mnogoštevilne zasedbe glavnih pevcev, predvsem pa zaradi nenehne konkurence prevladujoče [[Richard Wagner|Wagner]]jeve šole, postopno postale zastarele.
 
Meyerbeer je leta 1842 iz Pariza odšel v [[Berlin]], kjer je sprejel mesto dvornega glasbenega ravnatelja, vendar se je leta 1849 vrnil v Pariz.