Pomoč:Urejanje strani: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m posodobitev + slog
Kajtna (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{Kazalo pomoči}}
Urejanje strani na [[Wikipedija|Wikipediji]] je dokaj enostavno. Paziti je treba le na nekaj omejitev programja [[MediaWiki]].
 
== Značilnosti LCD zaslonov ==
== Več informacij o urejanju strani ==
Glej tudi:
* splošna navodila v članku [[Wikipedija:Pravila in smernice]].
 
== Kazala, poglavja, odstavki, seznami in vrstice ==
{| class="wikitable"
! Kako je prikazano
! Kaj vpišemo
|-
| <small><tt>Kazalo vsebine seznamov:</tt></small><br />(glej
* [[Wikipedija:Splošne predloge]] in
* [[Wikipedija:Predloge po meri]])
{{compactTOC}}
| <pre>{{compactTOC}}</pre>
|-
|-
|
== Osnovni podatki ==
Luksemburg je več kot tisoč let stara država. Čeprav meri le 2586 km², je zelo pomemben, predvsem v poslovnem svetu, saj imajo v njegovem glavnem mestu sedež številne svetovne banke in druge finančne institucije. Poleg tega je v Luksemburgu tudi sedež Sodišča evropskih skupnosti, Evropskega sodišča, Evropske investicijske banke, v mestu pa je tudi del prostorov evropskega parlamenta. Toliko ustanov Evropske unije v enem mestu je posledica dejstva, da je bil Luksemburg ena od šestih držav, ki so leta 1951 ustanovile Evropsko skupnost za premog in jeklo, ki je bila ena od predhodnic današnje Evropske unije.
 
LCD zaslon ni težko prepoznati že na daljavo, saj ima svojo značilni tanko obliko sestavljeno iz mnogih kvadratnih pik ali pikslov. V primerjavi z CRT zasloni porablja bistveno manj energije, zaseda tudi manj prostora, prikaže pa bolj razločno in kontrastno sliko. LCD tehnologija izkorišča optične lastnosti tekočih kristalov, ki se v prisotnosti električnega polja spremenijo.
=== Podpoglavje ===
Vsak LCD zaslon v osnovi sestavlja šest plasti. Najbolj v ozadju je vir svetlobe, ki je lahko ogledalo ali fluorescentna cev. Naslednjo plast predstavlja plošča, ki je prevlečena še z drugim polarizacijskim filtrom. Nad tem je tretja plast, ki je pravzaprav velika množica elektrod, prevlečenih z indijevim oksidom. V sredini je plast nemadskih tekočih kristalov, ki so razporejeni v več slojev, sledi pa še ena plast elektrod. Na koncu vsemu temu sledi še steklena plošča, ta je prevlečena s polarizacijskim filtrom, ki je orientiran pod točno orientiranim kotom.
==== Podpodpoglavje ====
|
<pre>
 
== Tekoči kristali ==
== Novo poglavje == ali <h2>Novo poglavje</h2>
 
Poznamo več vrst tekočih kristalov, a za delovanje LCD tehnologije koristna le ena. Jaz vam bom predstavil vse izmed njih.
=== Podpoglavje === ali <h3>Podpoglavje</h3>
Kot vemo lahko večino tekočih kristalov kategoriziramo, če le poznamo dve osnovni skupini.
-termotropsko, ti reagirajo na spremembo temperature in včasih tudi na spremembo pritiska
-liotropsko, reakcija le teh je odvisna predvsem od raztopine, v katero jih damo.
Za nas so bistveno bolj pomembni termotropski tekoči kristali, ki se nato lahko delijo na izotropske in namatske. Njuna bistvena razlika je v tem, da so prvi razdeljeni povsem naključno, medtem ko se nametski vedno razporedijo v prepoznaven vzorec.
Pri namatskih kristalih je zelo pomembna lastnost ta, stalnost razporeditve, saj je njihov odziv na določeno električno napetost predvidljiv, kar je ključnega pomena za LCD zaslone.
 
== Ločljivost LCD zaslona ==
==== Podpodpoglavje ==== ali <h4>Podpoglavje</h4>
 
Pri LCD zaslonih nam ločljivost pove koliko pikslov lahko zaslon popiše. Velja, da delujejo optimalno le pri privzeti ločljivosti. LCD zasloni imajo namreč točno število pikslov, kjer lahko vsak sveti samo v eni barvi. Če ločljivost spreminjamo, monitor poskuša izračunati, kako naj piksle pobarva, a ker pol piksla ne more biti pobarvanega, je slika razvlečena in meglena.
</pre>
|-
|
Nova vrstica ne
spremeni ničesar.
 
== Vidni kot pri LCD zaslonu ==
Prazna vrstica
 
Vsi ki imamo doma LCD zaslone vemo da je ena njenih večjih težav vidni kot. Pri CRT zaslonih bomo sliko lepo videli tudi iz strani, v primerjavi z LCD zaslonom, kateri poznajo vidni kot. Če sliko gledamo naravnost jo bomo zelo lepo videli, če pa gledamo iz strani ne bomo videli praktično ničesar razen temne slike. Pri boljših zaslonih znaša ta kot 75 stopinj glede na pravi kot. Pri slabših je ta kot razumljivi manjši. A ne glede na ta kot še zdaleč ni primerljiv z vidnim kotom CRT zaslona. Preden pa monitor kupimo ga je vredno preveriti, saj pri takih stvareh številke povedo bolj malo.
začenja nov odstavek.
|
<pre>Nova vrstica ne
spremeni ničesar.
 
== Prikazovanje barve pri LCD zaslonih ==
Prazna vrstica
 
Pri LCD zaslonih namesto ene črne pike potrebujemo tri osnovne barve. Te so rdeča, zelena in modra. Pri LCD zaslonih se tri barvne točke imenujejo podpiksli. Trije podpiksli skupaj pa tvorijo en piksel, kot ga poznamo.
začenja nov odstavek.</pre>
Z natančnim pregledovanjem napetosti lahko v sodobnih LCD zaslonih vsak podpiksel predstavi 256 različnih baru, torej lahko zaslon prikaže 16.7 milijona baru. Ločljivost, ki je dan danes največ v uporabi je 1024 x 768 pikslov. Ker že vemo, da vsak podpiksel potrebuje tri tranzistorje in kondenzatorje, je to vse skupaj skoraj dve milijona in pol tranzistorjev in kondenzatorjev. Tudi to je eden od razlogov za tako visoko ceno LCD zaslonov.
|-
| Vrstice lahko zaključimo,<br />ne da bi začeli nov odstavek.
| <pre>Vrstice lahko zaključimo,<br />ne da bi začeli
nov odstavek.</pre>
|-
|
* Prvi seznam:
** prvi podseznam
** drugi podseznam
* Drugi seznam:
*: zamaknjen odstavek znotraj seznama
** prvi podseznam
**: zamaknjen odstavek znotraj podseznama
|
<pre>
* Prvi seznam:
** prvi podseznam
** drugi podseznam
* Drugi seznam:
*: zamaknjen odstavek znotraj seznama
** prvi podseznam
**: zamaknjen odstavek znotraj podseznama
</pre>
|-
|
# Oštevilčen seznam
## oštevilčen podseznam na vrhu
## oštevilčen podseznam na dnu</td>
|
<pre># Oštevilčen seznam
## oštevilčen podseznam na vrhu
## oštevilčen podseznam na dnu</pre>
|-
|
; Seznami z definicijami : seznami z definicijami
; definicija elementa : definicija elementa
|
<pre>; Seznami z definicijami : seznami z definicijami
; definicija elementa : definicija elementa</pre>
|-
| Pri mešanih seznamih morate uporabiti HTML:
<ul>
<li>Oštevilčen seznam:
<ol>
<li>Prvi element
<li>Drugi element
</ol>
<li>še več krogcev
</ul>
|
<pre><ul>
<li>Oštevilčen seznam:
<ol>
<li>Prvi element
<li>Drugi element
</ol>
<li>še več krogcev
</ul></pre>
|-
|
:Vrstice so lahko
::zamaknjene
:::na več nivojih
|
<pre>:Vrstice so lahko
::zamaknjene
:::na več nivojih</pre>
|-
|
IF (če se vrstica začne s presledkom) THEN
bo imela obliko, kakor je vpisana;
v privzetem naboru črk;
vrstice ne bodo zamaknjene;
ENDIF
to je uporabno za:
* lepljenje predoblikovanega besedila;
* opisovanje algoritmov;
* zapisovanje ascii znakov;
|
<pre> IF (če se vrstica začne s presledkom) THEN
bo imela obliko, kakor je vpisana;
v privzetem naboru črk;
vrstice ne bodo zamaknjene;
ENDIF
to je uporabno za:
* lepljenje predoblikovanega besedila;
* opisovanje algoritmov;
* zapisovanje ascii znakov;</pre>
|-
| <center>Besedilo lahko sredinite.</center>
| <pre><center>Besedilo lahko sredinite.</center></pre>
|-
|
Vodoravna ločna črta: nad
----
in pod njo.
|
<pre>Vodoravna ločna črta: nad
----
in pod njo.</pre>
Lahko uporabite tudi &lt;hr&gt;:
<pre>Vodoravna ločna črta: nad <hr> in pod njo.</pre>
|}
 
== Povezave, URL-ji in slike ==
{| class="wikitable"
| Povezava na [[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja]].<br />
(Prva črka je samodejno zapisana z veliko začetnico.<br />
Za izdelavo neobstoječe strani: kliknite na rdečo povezavo.<br />
Preverite [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovore o imenih]].)
| <pre>Povezava na [[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja]].</pre>
|-
| Ista ciljna datoteka, različno ime: [[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja|vprašanja in odgovori]].
| <pre>Ista ciljna datoteka, različno ime:
[[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja|vprašanja in odgovori]]</pre>
|-
| [[Vreme v Ljubljani]] je stran, ki še ne obstaja.<br />Urejati jo začnete s klikom na besedilo povezave. Po končanem urejanju strani poiščite njeno ime in se prepričajte, da so vse strani pravilno povezane nanjo.
| <pre>[[Vreme v Ljubljani]] je stran, ki še ne obstaja.</pre>
|-
| Preusmeritev naslova nekega članka na drugega z besedilom v prvi vrstici.
| <pre>#REDIRECT [[Združene države]]</pre>
|-
| [[Wikipedija:Povezave na druge jezike|Povezave na druge jezike]] (interwiki) dodajamo na koncu članka: [[:en:France|angleški članek o Franciji]]
| <pre>[[en:France]]</pre>
|-
| Zunanja povezava: [http://www.nupedia.com Nupedia]
| <pre>Zunanja povezava: [http://www.nupedia.com Nupedia]</pre>
|-
| Ali podate samo URL: http://www.nupedia.com.
| <pre>Ali podate samo URL: http://www.nupedia.com.</pre>
|-
| Slika: [[Slika:Wiki.png]]<br />
Za nalaganje slik uporabite obrazec ''[[Posebno:Upload|naloži datoteko]]''.<br />
''Ne'' povezujte na zunanje povezave na drugih strežnikih, razen če so le-ti pod vašim nadzorom!
| <pre>Slika: [[Slika:Wiki.png]]</pre><br />ali z dodatnim besedilom <pre>[[Slika:Wiki.png|Dodatno besedilo]]</pre>
|-
| Slika na levi strani
| <pre>[[Slika:Ime slike.jpg|left|Opis slike]]</pre>
|-
| Slika na desni strani
| <pre>[[Slika:Ime slike.jpg|right|Opis slike]]</pre>
|-
| Slika na sredini
| <pre>[[Slika:Ime slike.jpg|center|Opis slike]]</pre>
|-
| [[Predloga:Bioslika|Bioslika]]
| <pre>{{bioslika|islike=Ime slike.jpg|napis=Napis pod sliko}}</pre>
|}
 
== Oblikovanje pisave ==
{| class="wikitable"
| ''Poudarjeno ležeče'', '''krepko''', '''''krepko in ležeče'''''.<br />Uporabno tudi v enačbah: '''F''' = ''m'' '''a'''.
| <pre>''Poudarjeno ležeče'', '''krepko''', '''''krepko in ležeče'''''.
'''F''' = ''m'' '''a'''.</pre>
|-
| <font size="+1">'''Barve'''</font><br />
<font size=+1 color=red>Rdeča</font> •
<font size=+1 color=blue>Modra</font> •
<font size=+1 color=green>Zelena</font><br/>
<font size=+1 color=cyan>Svetlo modra</font> •
<font size=+1 color=orange>Oranžna</font> •
<font size=+1 color=#666666>Siva</font><br/>
<br/>
<font size=+1 color=#FF66FF>rgbX1</font> •
<font size=+1 color=#6666FF>rgbX2</font> •
<font size=+1 color=#FF6666>rgbX3</font> •
<font size=+1 color=#66FF66>rgbX4</font><br/>
|
<pre>
<font size=+1>'''Barve'''</font><br/>
<font size=+1 color=red>Rdeča</font> •
<font size=+1 color=blue>Modra</font> •
<font size=+1 color=green>Zelena</font><br/>
<font size=+1 color=cyan>Svetlo modra</font> •
<font size=+1 color=orange>Oranžna</font> •
<font size=+1 color=#666666>Siva</font><br/>
<br/>
<font size=+1 color=#FF66FF>rgbX1</font> •
<font size=+1 color=#6666FF>rgbX2</font> •
<font size=+1 color=#FF6666>rgbX3</font> •
<font size=+1 color=#66FF66>rgbX4</font><br/>
</pre>
|-
| Nabor črk pisalnega stroja za <tt>tehnične izraze</tt>.
| <pre><tt>tehnični izrazi</tt></pre>
|-
| Stvari lahko <s>prečrtate</s><br /> in <u>podčrtate</u>. Uporabno za urejanje.
| <pre>Stvari lahko <s>prečrtate</s> in <u>podčrtate.</u></pre>
|-
| Preglasi in naglasi: (glej [[Pomoč:Posebni znaki]])<br />
À Á Â Ã Ä Å Æ<br />
Ç È É Ê Ë Ì Í<br />
Î Ï Ñ Ò Ó Ô Õ<br />
Ö Ø Ù Ú Û Ü ß<br />
à á â ã ä å æ<br />
ç è é ê ë ì í<br />
î ï ñ ò ó ô õ<br />
ö ø ù ú û ü ÿ
| <pre>
À Á Â Ã Ä Å Æ
Ç È É Ê Ë Ì Í
Î Ï Ñ Ò Ó Ô Õ
Ö Ø Ù Ú Û Ü ß
à á â ã ä å æ
ç è é ê ë ì í
î ï ñ ò ó ô õ
ö ø ù ú û ü ÿ</pre>
|-
| Naglašanje: ¿ ¡ « » § ¶<br />† ‡ •
| <pre>¿ ¡ « » § ¶
† ‡ •</pre>
|-
| Trgovski znaki: ™ © ® ¢ € ¥ £ ¤
| <pre>™ © ® ¢ € ¥ £ ¤</pre>
|-
| Podpisano: x<sub>2</sub><br />
Nadpisano: x<sup>2</sup> ali x²
* Zadnji postopek nadpisa lahko uporabimo samo v primeru kvadrata in kubika (² in ³), vendar je priporočljiv, kadar je le mogoče (npr. pri merskih enotah).
 
ε<sub>0</sub> =
8,85 · 10<sup>−12</sup> C² / [[Joule|J]] [[meter|m]]
* Pri nas namesto × za množenje uporabljamo · (usredinjeno piko), uporabljamo tudi decimalno vejico namesto pike.
<br />
<br />
1 [[hektar]] = [[1 E4 m²]]
| <pre>Podpisano: x<sub>2</sub>
Nadpisano: x<sup>2</sup> ali x²</pre>
<br /><br /><br /><br />
<pre>ε<sub>0</sub> = 8,85 · 10<sup>−12</sup> C² / [[Joule|J]] [[meter|m]].</pre>
<br /><br /><br />
<nowiki>1 [[hektar]] = [[1 E4 m²]]</nowiki>
|-
| Grške črke: α β γ δ ε ζ<br />η θ ι κ λ μ ν ξ<br />π ρ σ ς τ υ φ<br />χ ψ ω<br />Γ Δ Θ Λ Ξ Π Σ<br />Φ Ψ Ω
|
<pre>α β γ δ ε ζ
η θ ι κ λ μ ν ξ
π ρ σ ς τ υ φ
χ ψ ω
Γ Δ Θ Λ Ξ Π Σ
Φ Ψ Ω</pre>
|-
| Matematični znaki: (glej [[Pomoč:Posebni znaki]])<br />∫ ∑ ∏ √ ± ∞<br />≈ ∝ ≡ ≠ ≤ ≥ →<br />× · ÷ ∂ ′ ″ ∇<br />‰ ° ∴ ℵ<br />ø ∈ ∋ ∩ ∪ ⊂ ⊃ ⊆ ⊇<br />¬ ∧ ∨ ∃ ∀ ⇒ ⇔
| <pre>
∫ ∑ ∏ √ ± ∞
≈ ∝ ≡ ≠ ≤ ≥ →
× · ÷ ∂ ′ ″ ∇
‰ ° ∴ ℵ
ø ∈ ∋ ∩ ∪ ⊂ ⊃ ⊆ ⊇
¬ ∧ ∨ ∃ ∀ ⇒ ⇔</pre>
|-
| Večji presledek kot običajno brez delitve vrstice: x<sup>2</sup>&nbsp;&nbsp;&nbsp;≥&nbsp;&nbsp;&nbsp;0 true.<br />To je uporabno v enačbah.
| <pre>x<sup>2</sup>&nbsp;&nbsp;&nbsp;≥&nbsp;&nbsp;&nbsp;0</pre>
|-
| Integrali zapisani z ascii znaki (vsaka vrstica se značne s presledkom):<br />
∞ -x<sup>2</sup>
∫ e dx = √π
-∞
Kvadratni koren res ni najboljši.
| <pre> ∞ -x<sup>2</sup>
∫ e dx = √π
-∞</pre>
|-
| Zahtevnejše enačbe:<br />
bolj po [[LATeX]]ovsko<br />
&nbsp;&nbsp;<math>\sum_{n=0}^\infty \frac{x^n}{n!}</math>
* Glej [[Wikipedija:TeXov zapis|TeXov zapis]]
| <pre><math>\sum_{n=0}^\infty \frac{x^n}{n!}</math></pre>
|-
| Zahtevnejše enačbe:<br />
ali tudi še po [[TeX]]ovsko<br />
&nbsp;&nbsp;<math> L(x,\chi) = {\prod_{p=2 \atop p \in P}^{\infty}}
{ 1\over 1-{\chi(p)\over p^{s}} }</math>
* Glej [[Wikipedija:TeXov zapis|TeXov zapis]]
|-
| <pre><math> L(x,\chi) = {\prod_{p=2 \atop p \in P}^{\infty}}
{ 1\over 1-{\chi(p)\over p^{s}} }</math></pre>
|}
 
== Tabele ==
 
<table><tr valign=top><td>
 
<table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0>
<caption><tt>Primer tabele</tt></caption>
<tr>
<th bgcolor=#A0E0A0>Prvo zaglavje</th>
<th bgcolor=#A0E0A0>Drugo zaglavje</th>
<th bgcolor=#A0E0A0>Tretje zaglavje</th>
</tr>
<tr>
<td>zgornji levi</td>
<td bgcolor=00ffbb>zgornji srednji</td>
<td rowspan=2 bgcolor=#FA9805>desna stran</td>
</tr>
<tr>
<td>spodnji levi</td>
<td>spodnji srednji</td>
</tr>
<tr>
<td colspan=2 align=center bgcolor=666699>
<font color=ff99cc>prazno polje</font></td>
<td> </td>
</tr>
<tr>
<td colspan=3 align=center bgcolor=#6666ff>spodnja vrstica</td>
</tr>
</table>
 
<td>
 
<pre><table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0>
<caption><tt>Primer tabele</tt></caption>
<tr>
<th bgcolor=#A0E0A0>Prvo zaglavje</th>
<th bgcolor=#A0E0A0>Drugo zaglavje</th>
<th bgcolor=#A0E0A0>Tretje zaglavje</th>
</tr>
<tr>
<td>zgornji levi</td>
<td bgcolor=00ffbb>zgornji srednji</td>
<td rowspan=2 bgcolor=#FA9805>desna stran</td>
</tr>
<tr>
<td>spodnji levi</td>
<td>spodnji srednji</td>
<tr>
<td colspan=2 align=center bgcolor=666699>
<font color=ff99cc>prazno polje</font></td>
<td>&nbsp; (&+nbsp) </td>
</tr>
</tr>
<tr>
<td colspan=3 align=center bgcolor=#6666ff>spodnja vrstica</td>
</tr>
</table></pre>
 
</table>
 
Če tabela ni prikazana pravilno, preglejte, ali so vsi dostavki &lt;tr&gt; in &lt;td&gt; zaprti s pripadajočimi &lt;/tr&gt; in &lt;/td&gt; dostavki. Najboljše je začeti vse vrstice, ki pripadajo tabeli v prvem stolpcu kot v zgornjem primeru, saj lahko v nasprotnem primeru dobite nepravi presledek nad tabelo ali pa se sesuje brskalnik.
 
Primer novejšega zapisa tabele (glej tudi [[:meta:Help:Table|uporabo tabel]] {{ikona en}})
 
<table><tr valign=top><td>
 
{| border=1 cellspacing=0 cellpadding=1 bgcolor=#a0e0a0
|+ <tt>Pascalova matrika</tt>
|-
!align=right bgcolor=#6666ff|1
|align=right|1
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|align=right bgcolor=#ff11ff|1
|align=right|1
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|align=right bgcolor=#ff11ff|1
|align=right|1
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|align=right bgcolor=#ff11ff|1
|align=right|1
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|- align=right
|1
|bgcolor=#fa9805|2
|bgcolor=#ff11ff|3
|4
|bgcolor=#fa9805|5
|bgcolor=#ff11ff|6
|7
|bgcolor=#fa9805|8
|bgcolor=#ff11ff|9
|10
|bgcolor=#fa9805|11
|12
|- align=right
|bgcolor=#fa9805|1
|bgcolor=#ff11ff|3
|6
|bgcolor=#fa9805|10
|bgcolor=#ff11ff|15
|21
|bgcolor=#fa9805|28
|bgcolor=#ff11ff|36
|45
|bgcolor=#fa9805|55
|56
|78
|- align=right
|bgcolor=#ff11ff|1
|4
|bgcolor=#fa9805|10
|bgcolor=#ff11ff|20
|35
|bgcolor=#fa9805|56
|bgcolor=#ff11ff|84
|120
|bgcolor=#fa9805|165
|220
|286
|364
|- align=right
|1
|bgcolor=#fa9805|5
|bgcolor=#ff11ff|15
|35
|bgcolor=#fa9805|70
|bgcolor=#ff11ff|126
|210
|bgcolor=#fa9805|330
|495
|715
|1001
|1365
|- align=right
|bgcolor=#fa9805|1
|bgcolor=#ff11ff|6
|21
|bgcolor=#fa9805|56
|bgcolor=#ff11ff|126
|252
|bgcolor=#fa9805|462
|792
|1287
|2002
|3003
|4368
|- align=right
|bgcolor=#ff11ff|1
|7
|bgcolor=#fa9805|28
|bgcolor=#ff11ff|84
|210
|bgcolor=#fa9805|462
|924
|1716
|3003
|5005
|8008
|12376
|- align=right
|1
|bgcolor=#fa9805|8
|bgcolor=#ff11ff|36
|120
|bgcolor=#fa9805|330
|792
|1716
|3462
|6435
|11440
|19448
|31824
|- align=right
|bgcolor=#fa9805|1
|bgcolor=#ff11ff|9
|45
|bgcolor=#fa9805|165
|495
|1287
|3003
|6435
|12870
|24310
|43758
|75582
|- align=right
|bgcolor=#ff11ff|1
|10
|bgcolor=#fa9805|55
|220
|715
|2002
|5005
|11440
|24310
|48620
|92378
|167960
|- align=right
|1
|bgcolor=#fa9805|11
|66
|286
|1001
|3003
|8008
|19448
|43758
|92378
|184756
|352716
|- align=right
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|12
|78
|364
|1365
|4368
|12376
|31824
|75582
|167960
|352716
|705432
|}
 
<td>
 
<pre>
{| border=1 cellspacing=0 cellpadding=1 bgcolor=#a0e0a0
|+ <tt>Pascalova matrika</tt>
|-
!align=right bgcolor=#6666ff|1
|align=right|1
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|align=right bgcolor=#ff11ff|1
|align=right|1
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|align=right bgcolor=#ff11ff|1
|align=right|1
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|align=right bgcolor=#ff11ff|1
|align=right|1
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|- align=right
|1
|bgcolor=#fa9805|2
|bgcolor=#ff11ff|3
|4
|bgcolor=#fa9805|5
|bgcolor=#ff11ff|6
|7
|bgcolor=#fa9805|8
|bgcolor=#ff11ff|9
|10
|bgcolor=#fa9805|11
|12
...
...
|}
</pre>
 
</table>
 
 
== HTML-tabele ==
[[HTML]]-tabele so lahko prav tako koristne. Za podrobnosti o tem, v katerih primerih in kako jih uporabljati, glej [[Wikipedija:Tabele]].
 
== Spremenljivke ==
{| class="wikitable"
! Koda
! Izpis
|-
| <nowiki>{{CURRENTMONTH}}</nowiki>
| {{CURRENTMONTH}}
|-
| <nowiki>{{CURRENTMONTHNAME}}</nowiki>
| {{CURRENTMONTHNAME}}
|-
| <nowiki>{{CURRENTMONTHNAMEGEN}}</nowiki>
| {{CURRENTMONTHNAMEGEN}}
|-
| <nowiki>{{CURRENTDAY}}</nowiki>
| {{CURRENTDAY}}
|-
| <nowiki>{{CURRENTDAYNAME}}</nowiki>
| {{CURRENTDAYNAME}}
|-
| <nowiki>{{CURRENTYEAR}}</nowiki>
| {{CURRENTYEAR}}
|-
| <nowiki>{{CURRENTTIME}}</nowiki>
| {{CURRENTTIME}}
|-
| <nowiki>{{NUMBEROFARTICLES}}</nowiki>
| {{NUMBEROFARTICLES}}
|-
| <nowiki>{{PLURAL:n|oblika za 1|oblika za 2|oblika za 3 in 4|oblika za 5 do 100, nato začne spet s prvo obliko|oblika za 0}}</nowiki>
| {{PLURAL:2|bajt|bajta|bajte|bajtov}}
|-
| <nowiki>{{GRAMMAR:ime sklona|{{SITENAME}}}}</nowiki> – zaenkrat le za SITENAME (''{{SITENAME}}'')
| {{GRAMMAR:dajalnik|{{SITENAME}}}}
|}
 
Glej tudi [[m:Help:Magic words]], [[Pomoč:GRAMMAR]] in [[Predloga:Wikivar]]
 
== Težave s šumniki ==
Pri krajših zapisih notranjih povezav moramo paziti še na naslednje. Predvsem pri šumnikih »č/Č«, š/Š« in »ž/Ž«. Zgleda sta [[Češka|Češko]]slovaška in [[Žirovnica|Žirovni]]čani (zapisati moramo [[Češka|Češkoslovaška]] in [[Žirovnica|Žirovničani]]).
 
== Opombe ==
Opombe v besedilu, ki so v prikazanem članku postavljene na skupnem mestu, največkrat na koncu, se vnašajo z naslednjo sintakso:
 
; Sklicevanje na opombo
: <nowiki><ref>Besedilo opombe, vključno s povezavami.</ref></nowiki>
 
; Opombe se pojavijo, kjer postavimo naslednje:
: <nowiki><references /></nowiki> oz. {{tl|Refsez}}
 
== Glej tudi ==
* [[Wikipedija:Medjezikovne povezave]]
 
[[Kategorija:Osnovni podatki o Wikipediji|{{PAGENAME}}]]
 
[[af:Wikipedia:Redigeer]]
[[am:Help:Editing]]
[[ang:Wikipedia:How to edit a page]]
[[ar:مساعدة:تحرير]]
[[az:Vikipediya:Məqalələrin redaktə qaydaları]]
[[be:Вікіпэдыя:Як рэдагаваць існуючы артыкул]]
[[bg:Уикипедия:Как се редактират страници]]
[[br:Skoazell:Penaos kemmañ ur bajenn]]
[[ca:Ajuda:Com s'edita una pàgina]]
[[cs:Nápověda:Jak editovat stránku]]
[[de:Hilfe:Seite bearbeiten]]
[[el:Βοήθεια:Πώς να επεξεργαστείτε μια σελίδα]]
[[en:Wikipedia:How to edit a page]]
[[eo:Helpo:Kiel redakti paĝon]]
[[es:Ayuda:Cómo se edita una página]]
[[eu:Laguntza:Artikuluak nola aldatzen diren]]
[[fa:ویکی‌پدیا:راهنمای ویرایش صفحات]]
[[fi:Ohje:Kuinka sivuja muokataan]]
[[fr:Aide:Comment modifier une page]]
[[ga:Vicipéid:Conas alt a chur in eagar]]
[[he:עזרה:עריכת דף]]
[[hi:विकिपीडिया:लेख को कैसे बदलें]]
[[hu:Wikipédia:Hogyan szerkessz lapokat?]]
[[ia:Wikipedia:Como formatar texto]]
[[id:Wikipedia:Menyunting sebuah halaman]]
[[it:Aiuto:Modifica]]
[[ja:Wikipedia:編集の仕方]]
[[lb:Wikipedia:Regelen]]
[[lt:Pagalba:Kaip redaguoti puslapį]]
[[ms:Wikipedia:Menyunting]]
[[nl:Help:Uitleg]]
[[nn:Hjelp:Endring]]
[[no:Hjelp:Hvordan man redigerer en side]]
[[pt:Ajuda:Guia de edição/Formatação]]
[[ro:Wikipedia:Cum modific o pagină]]
[[ru:Википедия:Как править статьи]]
[[simple:Help:How to edit]]
[[sk:Wikipédia:Prehľad editácie stránok]]
[[sr:Помоћ:Уређивање]]
[[su:Wikipedia:Cara ngédit kaca]]
[[sv:Wikipedia:Hur man redigerar en sida]]
[[tr:Yardım:Sayfa nasıl yazılır]]
[[ur:صفحہ کس طرح ترميم کريں]]
[[vi:Trợ giúp:Sửa đổi]]
[[yi:הילף:רעדאקטירן]]
[[zh:Wikipedia:如何编辑页面]]
[[zh-min-nan:Help:Pian-chi̍p]]
[[zh-yue:Wikipedia:點樣編輯一頁]]