Pomoč:Urejanje strani: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m posodobitev + slog |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
== Značilnosti LCD zaslonov ==
LCD zaslon ni težko prepoznati že na daljavo, saj ima svojo značilni tanko obliko sestavljeno iz mnogih kvadratnih pik ali pikslov. V primerjavi z CRT zasloni porablja bistveno manj energije, zaseda tudi manj prostora, prikaže pa bolj razločno in kontrastno sliko. LCD tehnologija izkorišča optične lastnosti tekočih kristalov, ki se v prisotnosti električnega polja spremenijo.
Vsak LCD zaslon v osnovi sestavlja šest plasti. Najbolj v ozadju je vir svetlobe, ki je lahko ogledalo ali fluorescentna cev. Naslednjo plast predstavlja plošča, ki je prevlečena še z drugim polarizacijskim filtrom. Nad tem je tretja plast, ki je pravzaprav velika množica elektrod, prevlečenih z indijevim oksidom. V sredini je plast nemadskih tekočih kristalov, ki so razporejeni v več slojev, sledi pa še ena plast elektrod. Na koncu vsemu temu sledi še steklena plošča, ta je prevlečena s polarizacijskim filtrom, ki je orientiran pod točno orientiranim kotom.
== Tekoči kristali ==
Poznamo več vrst tekočih kristalov, a za delovanje LCD tehnologije koristna le ena. Jaz vam bom predstavil vse izmed njih.
Kot vemo lahko večino tekočih kristalov kategoriziramo, če le poznamo dve osnovni skupini.
-termotropsko, ti reagirajo na spremembo temperature in včasih tudi na spremembo pritiska
-liotropsko, reakcija le teh je odvisna predvsem od raztopine, v katero jih damo.
Za nas so bistveno bolj pomembni termotropski tekoči kristali, ki se nato lahko delijo na izotropske in namatske. Njuna bistvena razlika je v tem, da so prvi razdeljeni povsem naključno, medtem ko se nametski vedno razporedijo v prepoznaven vzorec.
Pri namatskih kristalih je zelo pomembna lastnost ta, stalnost razporeditve, saj je njihov odziv na določeno električno napetost predvidljiv, kar je ključnega pomena za LCD zaslone.
== Ločljivost LCD zaslona ==
Pri LCD zaslonih nam ločljivost pove koliko pikslov lahko zaslon popiše. Velja, da delujejo optimalno le pri privzeti ločljivosti. LCD zasloni imajo namreč točno število pikslov, kjer lahko vsak sveti samo v eni barvi. Če ločljivost spreminjamo, monitor poskuša izračunati, kako naj piksle pobarva, a ker pol piksla ne more biti pobarvanega, je slika razvlečena in meglena.
== Vidni kot pri LCD zaslonu ==
Vsi ki imamo doma LCD zaslone vemo da je ena njenih večjih težav vidni kot. Pri CRT zaslonih bomo sliko lepo videli tudi iz strani, v primerjavi z LCD zaslonom, kateri poznajo vidni kot. Če sliko gledamo naravnost jo bomo zelo lepo videli, če pa gledamo iz strani ne bomo videli praktično ničesar razen temne slike. Pri boljših zaslonih znaša ta kot 75 stopinj glede na pravi kot. Pri slabših je ta kot razumljivi manjši. A ne glede na ta kot še zdaleč ni primerljiv z vidnim kotom CRT zaslona. Preden pa monitor kupimo ga je vredno preveriti, saj pri takih stvareh številke povedo bolj malo.
== Prikazovanje barve pri LCD zaslonih ==
Pri LCD zaslonih namesto ene črne pike potrebujemo tri osnovne barve. Te so rdeča, zelena in modra. Pri LCD zaslonih se tri barvne točke imenujejo podpiksli. Trije podpiksli skupaj pa tvorijo en piksel, kot ga poznamo.
Z natančnim pregledovanjem napetosti lahko v sodobnih LCD zaslonih vsak podpiksel predstavi 256 različnih baru, torej lahko zaslon prikaže 16.7 milijona baru. Ločljivost, ki je dan danes največ v uporabi je 1024 x 768 pikslov. Ker že vemo, da vsak podpiksel potrebuje tri tranzistorje in kondenzatorje, je to vse skupaj skoraj dve milijona in pol tranzistorjev in kondenzatorjev. Tudi to je eden od razlogov za tako visoko ceno LCD zaslonov.
|