Redakcija: 15:09, 13. avgust 2008 uredi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m →‎Ozadje problema ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:03, 13. avgust 2008 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m +siz Novejše urejanje →
Vrstica 2: == Izvor problema == [[Slika:Kepler conjecture 1.jpg\|thumb\|right\|200px\|Slika iz Keplerjevega dela ''O šestoglati snežinki'']] [[Slika:Kepler conjecture 2.jpg\|thumb\|right\|200px\|Slika iz Keplerjevega dela ''O šestoglati snežinki'']] [[Slika:Empilement compact.svg\|thumb\|right\|200px\|Prikaz kubičnega (levo) in heksagonalnega gostega pakiranja (desno). V kubičnem pakiranju posamezne vrste krogel niso poravnane (ABC), v heksagonalnem pa je tretja vrsta poravnane s prvo (ABA)]]▼ [[Slika:Pyramid of 35 spheres animation original.gif\|thumb\|right\|200px\|Razporeditev 35-tih krogel v obliki [[tetraeder\|tetraedra]] je zgled heksagonalnega gostega pakiranja]]▼ Domnevo je leta [[1611]] podal [[Johannes Kepler]] v delu ''O šestoglati snežinki'' (''Strena sue de nive sexangula''). Kepler je začel raziskovati razporeditve krogel med svojim dopisovanjem s [[Thomas Harriot\|Thomasom Harriotom]] leta [[1606]]. Harriot je bil prijatelj [[Walter Raleigh\|Walterja Raleigha]], ki je postavil problem Harriotu o najboljši razporeditvi [[top]]ovskih krogel na [[ladja\|ladijskih]] krovih. Harriot je objavil delo o različnih vzorcih pakiranja leta [[1591]] in bil eden od pionirjev [[atomska teorija\|teorije]] o [[atom]]ih. Vrstica 10 ⟶ 14: == Ozadje problema == ▲[[Slika:Empilement compact.svg\|thumb\|right\|200px\|Prikaz kubičnega (levo) in heksagonalnega gostega pakiranja (desno). V kubičnem pakiranju posamezne vrste krogel niso poravnane (ABC), v heksagonalnem pa je tretja vrsta poravnane s prvo (ABA)]] ▲[[Slika:Pyramid of 35 spheres animation original.gif\|thumb\|right\|200px\|Razporeditev 35-tih krogel v obliki [[tetraeder\|tetraedra]] je zgled heksagonalnega gostega pakiranja]] Problem obravnava velik [[zaboj]] z enako velikimi kroglami. Gostota razporeditve krogel je delež [[prostornina\|prostornine]] zaboja, ki jo zavzamejo krogle. Za največje možno število krogel v zaboju je treba poiskati razporeditev z največjo možno gostoto, da bodo krogle zapakirane najbližje kot se le da.

Keplerjeva domneva: Razlika med redakcijama