Dvojna zvezda: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp |
m +siz |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Sirius A and B Hubble photo.jpg|thumb||right|250px|Slika [[Hubblov vesoljski daljnogled|HST]] dvojnega sistema [[Sirij]]a, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči]]
[[Slika:AlbireoHunterWilson1.jpg|thumb||right|250px|[[Albireo]] (β Laboda) se v daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna [[orbitalna perioda]] vsaj 100.000 let]]
'''Dvojna zvezda''' ('''dvozvezdje''', '''binarna zvezda''' ali '''dvojnica''') je sistem dveh [[zvezda|zvezd]], ki zaradi [[gravitacija|gravitacije]] [[kroženje|krožita]] druga okrog druge. Zato lahko pri teh zvezdah opazujemo [[obhodni čas]], ki je dolg nekaj [[dan|dni]], [[leto|let]] ali celo [[stoletje|stoletja]].
Vrstica 7 ⟶ 8:
Pogosto pa tudi z najmočnejšim [[daljnogled]]om naletimo na dvojnico, ki izgleda kot ena sama zvezda. V takem primeru si pomagamo s [[spektralna analiza|spektralno analizo]]. Takrat govorimo o '''spektroskopskih dvozvezdjih''' (primer: dvojni zvezdi [[Mizar (zvezda)|Mizarja]]). Če dvozvezdje oddaja [[rentgenski žarki|rentgenske žarke]] gre za '''rentgensko dvozvezdje'''.
Če se ravnina [[tir]]a takšne spektralne dvojne zvezde ujema s smerjo našega opazovanja, opazimo, da ena zvezda periodično zastira drugo. Pri tem se skupni [[sij]] te dvojne zvezde periodično spreminja. Takrat ko se prične [[mrk]], začne sij hitro pojemati in doseže svojo najmanjšo vrednost v sredini mrka, potem pa znova narašča. Skupni sij pojema močneje, ko šibkejša zvezda zakrije svetlejšo. Pri teh dvojnicah se torej spreminja njihov sij (in sicer, zaradi [[geometrija|geometrijskega]] vzroka – mrka), njihov [[absolutni izsev|izsev]] (to je [[energijski tok]], ki ga zvezdi sevata) pa se ne spreminja. Zato
Navidezne dvojne zvezde ločimo od pravih dvozvezdij le po dolgih opazovanjih, ki trajajo ponavadi več let. Če je relativno [[gibanje]] videti [[linearna funkcija|linearno]], lahko zaključimo, da gre za [[lastno gibanje]] in zvezdi nista gravitacijsko vezani. Pri pravih dvozvezdjih, ki predstavljajo sicer veliko večino vseh opazovanih dvojnih zvezd, se koti spreminjajo napredujoče in razdalje med njimi nihajo od najmanjše do največje vrednosti.
| |||