Masa zvezd: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
PixelBot (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: de:Masse-Leuchtkraft-Beziehung
m dp|pp
Vrstica 1:
'''Masa zvezd''' predstavlja eden od problemov in težav današnje [[astronomija|astronomije]]. Obstaja veliko metod in pristopov. Med prvimi so lahko dokaj zanesljivo določili [[masa|mase]] [[zvezda|zvezd]], njihove polmere in potem vse druge parametre pri [[dvojna zvezda|dvozvezdjih]]. Druga zamisel je pristop s pomočjo zveze masa-izsev, vendar pa ta obstaja v številnih oblikah. Od tega kakšno izhodišče uporabimo, kolikšna je vrednost ''a'', oziroma celo ''b'', dobimo tudi različne okvire mase.
 
== Masa: "Najpomembnejši parameter zvezd" ==
 
Masa je najpomembnejši parameter razvoja zvezd in njihovega »življenja«. V prvi vrsti določa, kako hitro zvezda v sredici porablja gorivo, to je vodik, ko se zvezda nahaja na glavni veji, in helij, ko se zvezda nahaja na stopnji orjakinj ali celo nadorjakinj. Ko govorimo o glavni veji moram poudariti, da se pogosto pojavlja izraz »pritlikavka«. Gre za zvezde, ki so še relativno mlade in se še bohotijo s svojo bleščavostjo. Ko enkrat zvezdi začne primanjkovati goriva, se zunanje plasti zvezde napihnejo, sredica sama pa se začne krčiti in segrevati. Bolj masivne zvezde, z maso nad 9 mas Sonca, se razvijajo bliskovito hitro. Ker so zelo masivne imajo zelo velik delež ustvarjanja jedrskih reakcij. To pomeni da se gorivo porabi v zelo kratkem času; zvezda z maso 9 mas Sonc porabi vodik v samo 123 milijonih let. Zvezda z maso 50 Sonc, kjer zvezda postane popolnoma konvektivna že na stopnji »glavne veje«, pa v samo 125 tisoč letih. Zvezda z maso 155 Sonc pa že v samo 420 letih. Zanimivo je še pripomniti, da po enakem sistemu preračunavanja zvezda s spodnjo maso, ko jo še imenujemo zvezda, to je z maso 0,075 Sonc izgoreva vodik rekordnih 1777,3 milijard let, kar je 130 krat večja vrednost, ki je najmanjša ocenjena starost vesolja, če se v obzir vzame najstarejša znana zvezda, HE 1327-2326, ki je stara 13,6 milijard let. Od mase zvezde je tudi odvisno, koliko mase bo med svojim razvijanjem izgubila, in na kakšno končno stopnjo bo prešla potem, ko se bodo reakcije v njenem središču prenehale, torej, če bo postala bela pritlikavka, nevtronska zvezda ali celo eksotična črna luknja.
Vrstica 9 ⟶ 7:
Vredno je pripomniti, da velja zveza masa-izsev le za zvezde [[spektralna razvrstitev zvezd|srednjih parametrov]]. Ne velja za majhne gostote zvezd ([[zvezda orjakinja|orjakinje]] in [[nadorjakinja|nadorjakinje]], ki so izjemno redke) in za tiste z manjšo maso (predvsem za [[bela pritlikavka|bele pritlikavke]], [[nevtronska zvezda|nevtronske zvezde]] in seveda [[zvezdna črna luknja|zvezdne]] [[črna luknja|črne luknje]], ki predstavlja povsem svojo kategorijo).
 
Znanstveno dokazano je, da v primeru, ko govorimo o [[zvezda iz glavnega niza|zvezdah »glavne veje«]], ko gre torej za pritlikavke, običajne zvezde, velja zveza, da je [[izsev]] zvezde približno sorazmeren s [[kub]]om (tretjo potenco, natančneje 3,9) mase. Zvezda, ki bi imela torej maso 3. Sonc, bi imela izsev približno 27 Sonc (kar je približna vrednost [[Sirij]]a - »zgoče zvezde«). V takšnem primeru, če uporabimo podatke o zvezdah [[vidno nebo|vidnega neba]], dobimo vrednosti mase od najnižje možne mase za zvezdo v kateri še poteka [[zlivanje]] [[vodik]]a, 0,08 [[Sončeva masa|mase Sonca]] (gre za [[rdeča pritlikavka|rdeče pritlikavke]]) in za maso na drugem skrajnem koncu pri vrednosti približno 63 Sončevih mas (pri [[Deneb]]u, α Laboda, ki ima izsev 265.000 Sonc).
 
== Drugi modeli ==