Bitinija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: gl:Reino de Bitinia |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
Bitinija je na zahodu in severu mejila na [[Mramorno morje|Propont]] ([[Mramorno morje]]), [[Bospor]] in [[Črno morje]]. Grški geograf [[Strabon]] (63 pr. n. št – [[19]]) v svoji ''Geografiji'' pravi, da je bila njena vzhodna meja reka Sangarius (Sakarya). Danes prevladuje mnenje, da je segala do reke Partenius, ki jo je ločevala od sosednje [[Paflagonija|Paflagonije]]. Njeno ozemlje se je približno ujemalo z ozemljem, ki so ga naseljevali Marijadinci. Na zahodu in jugozahodu je na reki Rhyndacus mejila na Misijo, na jugu pa na Frigijo, Epiktet in Galatijo.
Pokrajina je precej gorata in gozdnata, doline in obalna področja pa so zelo rodovitna. Najpomembnejše pogorje je tako imenovani Misijski Olimp (Uludağ, 2.543 m), ki se dviguje nad [[Bursa|Burso]] in je viden vse do [[Carigrad|
Pogorje se od Olimpa ob reki Sakarya razteza še več kot 160 km proti vzhodu vse do [[Paflagonija|Paflagonije]] in je sestavni del pogorij, ki omejujejo visoko planoto [[Anatolija|Anatolijo]]. Obseženo ozemlje, ki ga [[Turki]] imenujejo Ağaç Denizi (ocean dreves) in se razteza od Olimpa proti zahodu vse do obale [[Bospor]]ja, je hibovito in poraslo z bogatimi gozdovi. V zahodno obalo se zajedata dva globoka zaliva. Izmitski zaliv (antični Astacus) na severu je globok 65-80 km in sega vse do
Najpomemnejše reke v Bitiniji so Sakarya, ki teče skozi pokrajino od juga proti severu, Rhyndacus, ki jo ločuje od Misije, in Filiyos, ki izvira v pogorju Aladağ kakšnih 80 km od morja. Na vzhodni meji pokrajine je še manjša reka Bartin (antični Partenius).
Vrstica 16:
Antični pisci [[Herodot]], [[Ksenofont]], [[Strabon]] in drugi pravijo, da so bili Bitinijci priseljeno [[Trakija|tračansko]] [[pleme]] in v [[Trakija|Trakiji]] je resnično živelo pleme Tinijcev. Izgleda, da sta se dve sorodni plemeni, Tinijci in Bitinijci, istočasno naselili v sosednjih pokrajinah na severozahodu [[Anatolija|Male Azije]], od koder sta pregnali ali podjarmili Misijce, Kavkonijce, Marijandinijce in druga manjša plemena. Herodot omenja, da so Tinijci in Bitinijci živeli kot sosedje, nazadnje pa so prevladali Bitinijci in dali pokrajini svoje ime. Kralj Kroes jih je vključil v Lidijsko kraljestvo, ki je leta [[546 pr. n. št.]] postalo del [[Perzijsko cesarstvo|Perzijskega cesarstva]] kot [[satrapija]] Frigija.
Izgleda, da so se Bitinijci še pred prihodom [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] osamosvojili. Znana sta domača [[knez]]a Bas in Zipoit, ki je leta [[297 pr. n. št.]] postal kralj (''basileus''). Njegov sin in naslednik Nikomed I. je ustanovil mesto [[
Meje rimske province Bitinije so se pogosto spreminjale, potem pa so jo priključili provinci Pont. V času [[cesar]]ja [[Trajan]]a je bil za [[guverner]]ja združenih provinc imenovan [[Plinij mlajši]] ([[103]]-[[105]]), ki nam je zapustil mnogo pomembnih informacij o rimski upravi v provincah. V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] je bila Bitinija ponovno razdeljena na dve provinci, ki ju je delila reka Sangarius (Sakarya). Ime Bitinija se je uporabljalo samo na zahodni del province.
Bitinija je imela zaradi svoje lege med [[Donava|Donavo]] na severu in [[Evfrat]]om na jugozahodu pomemben strateški položaj in v Nikomediji so progosto prezimovale razne vojske. Najpomembnejši bitinijski mesti sta bili [[
Danes sta najpomembnejši mesti İzmit in Üsküdar ob Bosporju nasproti [[Carigrad|Istambula]].
|