Peter Puščavnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Lacen (pogovor | prispevki)
m slog slike
Octopus (pogovor | prispevki)
m Valter v Gautier Sans-Avoir
Vrstica 17:
Kmalu po cerkvenem koncilu v Clermontu je postal slaven kot prepričljiv pridigar za križarsko vojno. Rezultat njegovih pridig je bil pohod množice zahodnoevropskih revežev proti [[Sveta dežela|Sveti deželi]], ki ga običajno imenujejo [[križarski pohod ubogih]]. Med pohodniki so bili moški, ženske in otroci vseh družbenih stanov. Velika večina pohodnikov je bila revna, slabo oborožena in brez vojaškega znanja. Na pot so odšli aprila [[1096]] iz [[Köln]]a in prispeli v [[Bizanc]] konec avgusta [[1096]]. Eno od petih skupin je vodil sam Peter Puščavnik.
 
V Bizancu so se pridružili skupini Valterja[[Gautier Sans-Avoir|Gautierja Sans-Avoirja]], ki se je, poleg Petrove, edina prebila do Bizanca. Cesar [[Aleksej I. Komnen]] je Petru svetoval, naj počaka na prihod vojske plemičev, pohodniki pa so bili tako nestrpni, da so konec avgusta [[1096]] sami odpluli čez [[Bospor]] v [[Anatolija|Malo Azijo]]. Pohodniki so se kmalu po prihodu v Malo Azijo sprli. Spori med nemškimi in italijanskimi pohodniki, ki jih je vodil Rainald, in [[Franki]], ki jih je vodil Godfrej Burel, so se vedno bolj zaostrovali in Peter se je zato vrnil v Bizanc. Drugi viri trdijo, da je bil vzrok za njegovo vrnitev veliko pomanjkanje, ki so ga trpeli pohodniki, Peter pa naj bi poskrbel za obnovitev zalog. Kakor koli že, kmalu po njegovem odhodu so [[Seldžuki|Turki]] oktobra 1096 pri [[Nikomedija|Nikomediji]] krščansko vojsko popolnoma uničili.
 
Peter je celo zimo ostal v Bizancu in čakal na prihod plemičev. Maja [[1097]] se je s peščico privržencev pridružil plemiški vojski [[Godfrej Bouillonski|Godfreja Bouillonskega]] in skupaj z njo odpotoval skozi Malo Azijo v Jeruzalem.