[[Image:Roman du Chevalier du Cygne f176v Pierre l'Ermite.jpg|thumb| 450px500px|center|Peter Puščavnik kaže križarjem pot v Jeruzalem, francoska iluminacija, nastala okrog leta 1270 )]] ▼{{slog|pomanjkanje povezav, kategorizacija, IW, ...}}
▲[[Image:Roman du Chevalier du Cygne f176v Pierre l'Ermite.jpg|thumb|450px|Peter Puščavnik kaže križarjem pot v Jeruzalem, francoska iluminacija, nastala okrog leta 1270)]]
'''Pierre l'Ermite''', '''Peter the Hermit''', '''Cucu Peter''' ali '''Mali Peter''', [[Francozi|francoski menih]] in [[pridigar]], eden od vodij [[Prva križarska vojna|prvega križarskega pohoda]], * okrog [[1050]], [[Amiens]], [[Francija]], † [[8. julij]] [[1115]], [[Neufmoustier]] ([[Liège]]), [[Belgija]]
==Petrovo življenje pred prvo križarsko vojno==
Po pripovedovanju sodobnikov je bil majhen in grd in je nosil meniško kuto, čeprav nabrž ni bil niti menih niti duhovnik, bil pa je izjemen in prepričljiv govornik. [[Guibert Nogentski]] ga je opisal takole: ▼Peter Puščavnik je bil verjetno duhovnik v Amiensu. [[ AmiensAna Komnena]] u in je po zapisihv [[ Ana KomnenaAleksiada| Ane KomneneAleksiadi]] pravi, da je romal v [[Jeruzalem]] že pred letom [[1096]], vendar takrat ni prišel do cilja, ker so ga na poti zadržali in mučili [[ Seldžuki|Turki]]. [[Albert Aahenskiiz Aachna]] za njegovo romanje trdi, da je prišel do Jeruzalema in da so ravno njegova videnja v [[ Cerkevbazilika Svetega groba| bazilikibazilika Svetega groba]] sprožila [[ Križarskeprva vojnekrižarska vojna|prvo križarsko vojno]]. Podobno trdi tudi [[Viljem iz Tira]]. Iz molka njegovih sodobnikov in kasnejših nasprotujočih si trditev kronistov lahko sklepamo, da je bilo njegovo romanje v Jeruzalem vprašljivo, njegova videnja pa vsekakor niso bila dovolj tehten razlog za križarskozačetek vojnokrižarske vojne. ▼
Tudi njegova prisotnost na cerkvenem koncilu v [[Clermont-Ferrand|Clermontu]], kina gakaterem je sklical papež [[ papež Urban II. |Urban II]] novembra [[1095]] pozval na prvo križarsko vojno, je vprašljiva, res pa je, da je po koncilu začel goreče pridigati za križarski pohod. Osebna izkušnja s prvegaz romanja v Jeruzalem je njegovim njegovi zgovornostipridigam dala dodatnidodaten žar. ▼::''Bil je, če se ne motim, iz mesta Amiens, in pravili so, da živi kot [[puščavnik]], oblečen kot menih, nekje v Zgornji [[Galija|Galiji]]. Ko se je odpravil od tam, ne vem čemu, smo ga videli hoditi po mestih in vaseh in pridigati. Obdan je bil z množico ljudi in dobival je ogromno daril in njegovo svetost so tako povzdigovali, da se ne morem spomniti nikogar, ki bi bil deležen večje slave. ▼
▲Po pripovedovanju sodobnikov je bil majhen in grd . inNosil je nosil meniško kuto, čeprav nabrž ni bil niti menih niti duhovnik, bil pa je izjemen in prepričljiv govornik. [[Guibert Nogentski]] ga je opisal takole:
::''Nosil je volneno srajco s kapuco, preko nje pa plašč brez rokavov. Oboje mu je segalo do gležnjev, noge pa je imel bose. Živel je od vina in rib, kruh pa je jedel bolj poredko, če sploh.''
▲::'' "Bil je, če se ne motim, iz mesta Amiens , in pravili so, da živi kot [[puščavnik]], oblečen kot [[menih ]], nekje v Zgornji [[Galija| Zgornji Galiji]]. Ko se je odpravil od tam, ne vem čemu, smo ga videli hoditi po mestih in vaseh in pridigati. Obdan je bil z množico ljudi in dobival je ogromno daril in njegovo svetost so tako povzdigovali, da se ne morem spomniti nikogar, ki bi bil deležen večje slave. ''
::''Do revežev je bil radodaren in jim razdajal vse, kar je dobil. Spreobračal je prostitutke, jim dajal može in sam poskrbel za njihovo doto. Posegal je v prepire in s svojo avtoriteto dosegal mir in spravo. Karkoli je naredil ali rekel, so imeli za nič manj kot preprokbo in šlo je tako daleč, da so pulili dlako njegove mule in jo hranili kot relikvijo.'''' ▼
▲::'' Nosil je volneno srajco s kapuco, preko nje pa plašč brez rokavov. Oboje mu je segalo do gležnjev, noge pa je imel bose. Živel je od vina in rib, kruh je jedel bolj poredko, če sploh. Do revežev je bil radodaren in razdal jim razdajalje vse, kar je dobil. Spreobračal je prostitutke, jim dajal može in sam poskrbel za njihovo doto. Posegal je v prepire in s svojo avtoriteto dosegal mir in spravo. Karkoli je naredil ali rekel, so imeli za nič manj kot za preprokbo in šlo je tako daleč, da so pulili dlako njegove mule in jo hranili kot relikvijo. ''"''
▲Peter Puščavnik je bil duhovnik v [[Amiens]]u in je po zapisih [[Ana Komnena|Ane Komnene]] romal v [[Jeruzalem]] že pred letom [[1096]], vendar takrat ni prišel do cilja, ker so ga na poti zadržali in mučili [[Turki]]. [[Albert Aahenski]] za njegovo romanje trdi, da je prišel do Jeruzalema in da so ravno njegova videnja v [[Cerkev Svetega groba|baziliki Svetega groba]] sprožila [[Križarske vojne|prvo križarsko vojno]]. Podobno trdi tudi [[Viljem iz Tira]]. Iz molka sodobnikov in kasnejših nasprotujočih si trditev kronistov lahko sklepamo, da je bilo njegovo romanje v Jeruzalem vprašljivo, njegova videnja pa vsekakor niso bila dovolj tehten razlog za križarsko vojno.
==Križarski pohod ubogih==
▲Tudi njegova prisotnost na koncilu v [[Clermont-Ferrand|Clermontu]], ki ga je sklical papež [[Urban II.|Urban II]] novembra [[1095]], je vprašljiva, res pa je, da je po koncilu začel goreče pridigati za križarski pohod. Osebna izkušnja s prvega romanja v Jeruzalem je njegovi zgovornosti dala dodatni žar.
Kmalu po cerkvenem koncilu v Clermontu je postal slaven kot prepričljiv pridigar za verskokrižarsko prenovovojno. Rezultat njegovih pridig je bil pohod množice zahodnoevropskih revežev proti [[ PrvaSveta križarska vojnadežela| KrižarskiSveti pohod ubogihdeželi]], ki jega bilobičajno prviimenujejo val[[križarski prvegapohod križarskega pohodaubogih]]. Med pohodniki so bili moški, ženske in otroci vseh družbenih stanov. Velika večina pohodnikov je bila revna, slabo oborožena in brez vojaškega znanja . Peter sam je vodil eno od petih skupin romarjev. Na pot so odšli aprila [[1096]] iz [[Köln]]a in prispeli v [[Bizanc]] konec avgusta [[1096]] . Eno od petih skupin je vodil sam Peter Puščavnik. ▼
V Bizancu so se pridružili skupini [[Valter Sans-Avoir|Valterja Sans- Avoira]]Avoirja, ki se je, poleg Petrove, edina prebila do Bizanca. Cesar je[[Aleksej svetovalI. Komnen]] je Petru svetoval, naj počaka na prihod vojske plemičev, vendarpohodniki pa so bili pohodnikitako nestrpni , inda so konec avgusta [[1096]] sami odpluli čez [[Bospor]] v [[ Mala AzijaAnatolija|Malo Azijo]]. SporiPohodniki so se kmalu po prihodu v mnogonacionalniMalo vojskiAzijo sprli. Spori med [[Germani]]nemškimi in [[Italijani]]italijanskimi pohodniki, ki jih je vodil Rainald , terin [[Franki]], ki jih je vodil Godfrej Burel, so se vedno bolj zaostrovali in Peter se je zato vrnil v Bizanc. Drugi viri trdijo, da je vojskabil trpelavzrok za njegovo vrnitev veliko pomanjkanje , inki daso sega jetrpeli pohodniki, Peter vrnilpa naj bi poskrbel zaradiza obnovitveobnovitev zalog. Kakor koli že, kmalu po njegovem odhodu so [[Seldžuki|Turki Seldžuki]] oktobra 1096 vpri [[Nikomedija|Nikomediji]] krščansko vojsko popolnoma uničili. ▼▲Kmalu je postal slaven kot prepričljiv pridigar za versko prenovo. Rezultat njegovih pridig je bil [[Prva križarska vojna|Križarski pohod ubogih]], ki je bil prvi val prvega križarskega pohoda. Med pohodniki so bili moški, ženske in otroci vseh družbenih stanov. Velika večina je bila revna, slabo oborožena in brez vojaškega znanja. Peter sam je vodil eno od petih skupin romarjev. Na pot so odšli aprila [[1096]] iz [[Köln]]a in prispeli v [[Bizanc]] konec avgusta [[1096]].
▲V Bizancu so se pridružili skupini [[Valter Sans-Avoir|Valterja Sans-Avoira]], ki se je, poleg Petrove, edina prebila do Bizanca. Cesar je svetoval Petru, naj počaka na prihod vojske plemičev, vendar so bili pohodniki nestrpni in so konec avgusta odpluli čez [[Bospor]] v [[Mala Azija|Malo Azijo]]. Spori v mnogonacionalni vojski med [[Germani]] in [[Italijani]], ki jih je vodil Rainald ter [[Franki]], ki jih je vodil Godfrej Burel, so se vedno bolj zaostrovali in Peter se je zato vrnil v Bizanc. Drugi viri trdijo, da je vojska trpela veliko pomanjkanje in da se je Peter vrnil zaradi obnovitve zalog. Kakor koli že, po njegovem odhodu so [[Seldžuki|Turki Seldžuki]] oktobra 1096 v [[Nikomedija|Nikomediji]] krščansko vojsko popolnoma uničili.
Peter je celo zimo [[1096]]/[[1097]] ostal v Bizancu in čakal na prihod plemičev. Maja [[1097]] se je na poti skozi [[Mala Azija|Malo Azijo]] v Jeruzalem s peščico privržencev pridružil plemiški vojski [[Godfrej BujonskiBouillonski|Godfreja BujonskegaBouillonskega]]. in skupaj z njo odpotoval skozi Malo Azijo v Jeruzalem.
==Pohod v Jeruzalem==
Na tempoti deluv potiJeruzalem je Peter igral zelo podrejenonepomembno vlogo. PojavilPrvič se je pojavil na začetku leta [[1098]], ko je med obleganjem [[Antiohija|Antiohije]] zaradi velikega pomanjkanja poskusil dezertirati. Kljub temuposkusu pobega je bil sredi leta [[1098]] v delegaciji, ki so jo plemiči iz oblegane Antiohije poslali oblegovalcu [[Kerboga|KerboguKerbogi]] s ponudbo, naj se vsi spori poravnajo z dvobojem. Leto kasneje se je meseca marca pojavil kot zakladnik miloščine med obleganjem [[Akka|Akke]], julija [[1099]] pa kot organizator procesij pred jeruzalemskim obzidjem, katerim je avgusta [[1099]] sledila [[bitka pri AskalonAskalonu]]u. Konec istega leta je odšel v [[Laodikeja|Laodikejo]] in odplul protiv ZahoduEvropo, potem pa se za njim izgubi vsaka sled. Ohranjen je le zapis, da je leta [[1115]] umrl kot prior [[Cerkevprior]] Svetega groba|cerkve Svetega groba]] v Liègu, ki jo je sam ustanovil.
==Zapuščina==
PoKmalu po njegovi smrti je nastala legenda, da je Peterbil prav on pobudnik prvega križarskega pohoda. Govorilo se je, da se mu je med prvim obiskomromanjev Jeruzalemav pred letom 1096Jeruzalem v cerkvibaziliki Svetega groba prikazal [[Jezus Kristus]] in mu ukazal, naj pridiga za križarskikrižarsko pohod vojno. Legenda seveda nima nobenih materialnih osnov, čeprav je o njej pisal tudi [[Viljem iz Tira]].
Von Sybel v svoji knjigi ''Geschichte des ersten Kreuzzuges'' omenja, da so v taboru ubogih, ki je bil v bližini tabora plemičev, že med prvim pohodom začeli oboževatipoveličevati Petra, tako kot so pohodniki iz [[Lorena|LorenciLorene]] oboževalipoveličevali Gotfrida. V temteh oboževanjupoveličevanjih je seveda Peter postal iniciator križarskega pohoda, tako kot je Gotfrid postalpa ustanovitelj [[KraljestvoJeruzalemsko Jeruzalemkraljestvo|jeruzalemskegaJeruzalemskega kraljestva]].
Ta inačica Petrovega življenjepisa je, izgleda, tako stara toliko kot ''Chanson des chétifs'', pesnitev, ki jo je [[Rajmond Antioški]] dal spesniti v čast Petru Puščavniku in njegovim pristašem kmalu po letu [[1130]]. PojavljaPodoben seživljenjepis je tudi v zapisihspisih [[Alberta Aahenskegaiz Aachna]], ki je pisal okrog leta [[1130]], od njega pa si ga je sposodil še [[Viljem iz Tira]].
Legenda o Petru Puščavniku je odličen primer poveličevanja pomena [[Prvaprve križarskakrižarske vojna|Prvega križarskega pohoda]]vojne, ki se je začelo že med samim pohodom in se kmalu končalo s pravo sago. Saga ima zelo mikaven začetek – Puščavnikovopuščavnikovo videnje v Jeruzalemu –, nadaljuje pa se z Viljemom iz Tira, ''Chanson des chétifs'' in kasneje s ''Chanson d'Antioche''.
==Viri==
*Guibert de Nogent, The Deeds of God Through the Franks, Medieval Sourcebook
*[[Ana Komnena]]: Aleksijada[[Aleksiada]] X, 8
*Dana C. Munro, "Urban and the Crusaders", Translations and Reprints from the Original Sources of *European History, Vol 1:2, (Philadelphia: University of Pennsylvania, 1895), 20
*The Catholic Encyclopedia, Volume XI., New York 1911.
[[Kategorija: Rojeni leta 1050]]
| 