Krf so v [[8. ststoletje pr. n. št.|8. stoletje pr. n. št.|]] kolonizirali [[Korint|Korinčani]]. Leta [[435 pr. n. št.]] sta se Krf in Korint sprla in njun spor je bil eden od povodov za izbruh [[Peloponeška vojna|Peloponeške vojne]]. V [[3. ststoletje pr. n. št.|3. stoletju pr. n. št.]] je hotel oblast na otoku prevzeti [[Epir]]ski [[kralj]] Pir, leta [[229 pr. n. št.]] so ga osvojili [[Iliri]], leta [[219 pr. n. št.]] pa [[Rimljani]]. Po delitvi [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] je pripadel provinci ''Epirus vetus''. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil otok del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], potem pa je stalno menjaval gospodarje: [[Normani|Normane]], [[Beneška republika|Benečane]], [[Epirski despotat|epirskega despota]], sicilskega kralja, Anžuvince ([[1267]]-[[1386]]) in ponovno Benečane (do leta [[1797]]). V letih [[1800]]-[[1807]] je bil Krf na čelu Republike Jonskih otokov (''Heptanez''). Od leta [[1807]] do [[1815]] je bil francoski [[protektorat]], potem pa so po sklepu [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] oblast prevzeli [[Angleži]]. Leta [[1864]] je pripadel [[Grčija|Grčiji]]. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] ([[1916]]-[[1918]]) so otok zasedle francoske pomorske sile. Leta [[1916]] se je na otoku zbrala in reorganizirala srbska vojska, ki je preživela umik preko [[Albanija|Albanije]]. Aprila istega leta se je začelo njeno premeščanje na Solunsko fronto. Leta [[1917]] so na Krfu podpisali [[Krfska deklaracija|Krfsko deklaracijo]], ki je povezana tudi z zgodovino [[Slovenci|Slovencev]]. Leta [[1923]] so Krf za nekaj časa okupirali [[Italijani]]. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil Krf od leta [[1941]] do [[1943]] pod italjansko [[okupacija|okupacijo]], potem pa do leta [[1944]] pod nemško. Po vojni je pripadel [[Grčija|Grčiji]].
Stari del glavnega mesta Krf je na [[UNESCO]]vem seznamu svetovne zgodovinske dediščine.
