Narcis in Zlatoust: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''''Narcis in Zlatoust''''' je deveti [[roman]] [[Nemci|nemškega]] [[pisatelj]]a [[Hermann Hesse|Hermanna Hesseja]]. Prvič je izšel leta [[1930]] v nemškem jeziku. V slovenskem jeziku je izšel leta 1979 pri Založbi Obzorja v prevodu Franca Šrimpfa.
{{Infopolje Knjiga
| name = Narcis in Zlatoust
| title_orig = [[Narziß und Goldmund]]
| translator = Franc Šrimpf
| author = [[Hermann Hesse]]
| country = [[Nemčija]]
| language = nemški jezik
| publisher = Sanje (prvič izdan pri Založbi Obzorja)
| pub_date = December 2003
| media_type = trda vezava
| pages = 251 ''(druga izdaja)''
| isbn = 961-6387-30-8
| preceded_by = Stepni volk
| followed_by = Potovanje v Jutrovo deželo
}}
Vrstica 19 ⟶ 33:
Motiv matere je še posebej pomemben. Zlatoust se šele ob "prebuditvi" spomina na mater začne zavedati samega sebe, svojih hotenj in sposobnosti. Na popotovanju večkrat uzre njeno podobo v naravnih pojavih, po podobi kipa Device Marije si za cilj zada izdelavo kipa pramatere Eve. Na smrtni postelji Narcisu reče, da "brez matere ne moremo ljubiti. Brez matere ne moremo umreti." Zasledovanje materine podobe, nenehno vračanje tako k Devici kot k Pramateri Evi lahko predstavlja zavezanost Materi Naravi oz. zavezanosti naravnemu ravnotežju med duhom in telesom. Zlatoust uspešno lovi ravnotežje med obema poloma, zadovoljuje tako telesne, čutne kot umetniške, duhovne potrebe. Pramati Eva – Narava življenje hkrati daje in jemlje, ljubi in mori, povzroča slast in trpljenje. Zlatoustove zadnje besede torej lahko pomenijo, da ne moremo umreti, ne da bi prej polno živeli.
| |||