Štajerska (vojvodina): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 30:
Štajerska je bila kot del Karantanije že vsaj od 7. stoletja poseljena s predniki današnjih Slovencev. O razsežnosti zgodnje staro-slovenske poselitve na tem območju pričajo številna krajevna imena slovanskega izvora, ki jih najdemo tudi izven današnjih meja avstrijske zvezne dežele Štajerske, na Gornjem in Spodnjem Avstrijskem, [[Salzburg (zvezna dežela)|Solnograjskem]] in Tirolskem.
Imena krajev na danes nemško govorečem ozemlju Zgornje Štajerske, kot so [[Leoben]] (prva zapisana oblika Liupina), [[Schladming]] (prvi zapis Slaebnich, staroslovensko verjetno Slabnik, Slapnik ali Žlabnik), [[Zlatten]] (prvi zapis Zlatina, strsl. Slatina), Fressnitz (Breznica), Trieben (Trebnje), [[Gradec]] ali [[Lipnica]], zgovorno pričajo o prvotnih prebivalcih in njihovem jeziku.
Pomenljiva so tudi poimenovanja gora in rek na Zgornjem Štajerskem, ki so v mnogih primerih slovanskega izvora: reke Ragnitz (prva zapisana oblika Recknitz, strsl. Raknica ali Rakovnica), Gößnitz (prvi zapis Gosnytz, strsl. Koznica), Laßnitz (prvi zapis Losnytz, strsl. Ložnica), Mixnitz (prvi zapis Muhsnitz, strsl. Močnica), Ponegg (prvi zapis Ponik, strsl. Ponik(va)), Irdning (prvi zapis Jedenich, strsl. Jed(l)nika) in gore Pleschaitz (prvi zapis Plessheutz, strsl. Plešivec), Mugelkuppe (iz staroslovanskega 'Mogyla', v pomenu gomila), Semmering (prvi zapis Semernic, strsl. Semernik, Zemernik ali Čemernik), Hoher Student (iz 'studen', mrzel), Hoch-Golling (strsl. Golnik), Grimming (prvi zapis Grimei, strsl. Grmnik ali Grbnik), Präbichl (prvi zapis mons Prepuhel, iz 'prepih', 'prepuhel') in Phyrn (prvi zapis Pirdine, strsl. Brdo, Brdina) so le nekateri od najbolj znanih primerov.
V obdobju [[velika nemška srednjeveška kolonizacija|velike nemške srednjeveške kolonizacije]], ki je vrhunec dosegla v 13. in 14. stoletju, so se predvsem na območje zgornje Štajerske priseljevali kmetje iz Bavarske in drugih pokrajin [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], kar je postopoma spreminjalo etnično sliko dežele. Nemška kolonizacija je potekala od severa proti jugu in najprej zajela predele Štajerske ob osrednji Aniži in Muri. Prvotni staro-slovenski prebivalci Zgornje Štajerske nad Gradcem so se tako pomešali z novimi sosedi nekako do sredine 15. stoletja, možno pa je, da so se v posameznih odmaknjenih dolinah staro-slovenske vasi ohranile tudi kasneje. Južni del Štajerske, za katerega se je uveljavilo ime Spodnja Štajerska in je v grobem zavzemal ozemlje južno od Gradca do meje s Hrvaško, Kranjsko in Ogrsko, je ostal - z izjemo nekaterih večjih mest, kjer je živela močna nemška manjšina, po jeziku, navadah in kulturi popolnoma slovenski.
| |||