Grad Žovnek: Razlika med redakcijama

Leta [[1454]] je na Žovneškem gradu umrl mož [[Veronika Deseniška|Veronike Deseniške]], grof [[Friderik II. Celjski]]. Njegov sin [[Ulrik II. Celjski|Ulrik II.]] je po kroniki na gradu našel zaklad. Za časa Žovneških je bil grad preprost. Kasnejšo obliko je dobil po [[požar]]u leta [[1532]]. V prvi polovici [[16. stoletje|16. stoletja]] so Habsburžani grad prodali Adamu Schrattu. Lastniki so se hitro menjavali. Leta [[1635]] so grad oplenili in razdejali kmečki uporniki. Grad so opustili leta [[1816]]. Zadnji lastnik, ki je na gradu tudi živel, je bil [[Jožef Čokl]] [[plemeniti|pl.]] [[Ruhethali|Ruhethal]], ki pa si je v dolini na vzpetini v Podvrhu zgradil novo [[klasicizem|klasicistično]] [[graščina|graščino]]-[[dvorec]], [[dvorec Žovnek|Novi Žovnek]] (Ruhethal) in se preselil tja. Za novi dvorec je jemal gradivo z gradu. Po njem je stavba od leta [[1817]] postopoma propadala, v začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] jo je za kratek čas pred propadanjem poskušal obvarovati še baron [[Edmund Cnobloch]]. Prekril je okrogli stolp, ki je ohranil streho do [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]. Med vojno so [[Nemci|nemški]] okupatorji grad dokončno oropali in vredne stvari odnesli v [[Gradec|graški]] muzej. [[restavratorstvo|Restavracija]] ruševin na pobudo Kulturno zgodovinskega društva iz Braslovč poteka od leta [[1993]], od leta [[1996]] pa so jo še razširili.