Celeja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
notranje povezave,+ktgr
dp+|+siz
Vrstica 1:
[[Slika:Celts_800-400BC.PNG|&filetimestamp=20060517174957|thumb|right|Kelti v Evropi <br />
oker: Hallstattska kultura (ca.okoli 750–500/450 pr. Krn. št) <br />
zelena: Razširjenost kulture La-Tène kulture<br />
oranžna: Razširjenost keltskih jezikov ([[3. stoletje pr. n. št.]])]]
[[Slika:IngresJupiterAndThetis.jpg|thumb|right|[[Jupiter (bog)|Jupiter]] in [[Tetis]]]]
[[Slika:Mercurius.jpg|thumb|Bog [[Merkur (mitologija)|Merkur]]]]
[[slika:Celje Herkulovo svetisce 001.jpg|thumb|Heraklejevo (Herkulovo) svetišče]]
[[Slika:Mithras.JPG|thumb|Glava kipca [[Mitra|Mitre]] iz nemškega mesta [[Sindelfingen]]]]
[[Slika:Berlin - Brandenburger Tor - Mars.jpg|thumb|Kip Marsa na brandenburških vratih]]
'''Celeia''' starorimska naselbina [[1. stoletje pr. n. št.]] - [[5. stoletje]]/[[6. stoletje]]
 
'''Celeia''' je bila starorimska [[naselbina]] v času od [[1. stoletje pr. n. št.|1. stoletja pr. n. št.]] -do [[5. stoletje|5.]]/[[6. stoletje|6. stoletja]].
V času [[Halštatska doba|halštatske kulture]] so se pojavila prva naselja na območju današnjega [[Celje|Celja]]. Pod [[Kelt]]i je bila naselbina znana pod imenom ''[[Keleia]]'', v [[1. stoletje pr. n. št.|1. stoletju pr. n. št.]] pa so jo zavzeli Rimljani in jo preimenovali v ''Civitas Celeia''.
Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo l. [[46]], med vladavino [[rimski cesar|rimskega cesarja]] [[Klavdij]]a ([[10 pr. n. št.]]-[[54]], vladal [[41]]-[[54]]). Ohranjeni napisi navajajo, da je bila [[antika|antična]] Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z [[obzidje]]m in [[stolp]]i, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« - Troia secunda.
 
V času [[Halštatska doba|halštatske kulture]] so se pojavila prva [[naselje|naselja]] na območju današnjega [[Celje|Celja]]. Pod [[Kelt]]i je bila naselbina znana podz imenom ''[[Keleia]]'', v [[1. stoletje pr. n. št.|1. stoletju pr. n. št.]] pa so jo zavzeli [[stari Rimljani|Rimljani]] in jo preimenovali v ''Civitas Celeia''.
Mesto je bilo križišče važnih cest, ki so se tukaj stekale z vseh strani. Iz [[Emona|Emone]] je peljala cesta preko [[Trojane|Trojan]] - ''Atrans'' in [[Savinjska dolina|Savinjske doline]]; proti jugu je šla pot po soteski [[Savinja|Savinje]] proti [[Rimske Toplice|Rimskim Toplicam]] in čez [[Sava|Savo]] v [[Neviodunum]] ([[Drnovo pri Krškem]]). Skrb za ceste in njihovo vzdrževanje potrjujejo številni ob njih najdeni miljniki. Bogato najdišče the sta bili [[Škofja vas]] pri [[Celje|Celju]] in [[Ivenca]]. Tudi v samem mestu sta bila najdena dva miljnika. Največjo skrb so cestam posvečali za časa vladarjev [[Trajan]]a, [[Hadrijan]]a, [[Antonina Pij]]a, [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] in [[Septimija Sever]]a, torej v [[2. stoletje|2.]] in [[3. stoletje|3. stol.]]. V samem mestu so bile poleg naštetih cest, ki so se križale v njem, tudi tlakovane ulice, pod katerimi je bilo bogato omrežje odtočnih kanalov, ki so delno še danes v rabi.
 
Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo l.leta [[46]], med vladavino [[rimski cesar|rimskega cesarja]] [[Klavdij]]a ([[10 pr. n. št.]]-[[54]], vladal [[41]]-[[54]]). Ohranjeni napisi navajajo, da je bila [[antika|antična]] Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z [[obzidje]]m in [[stolp]]i, z večnadstropnimi palačami[[palača]]mi, širokimi trgi[[trg]]i in ulicami[[ulica]]mi. KlicaliImenovali so jo »mala« ali »druga Troja« - Troia secunda.
Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij.
V 2. stoletju je mesto doseglo največji obseg in razcvet. Njegove približne meje: na južni strani je šla meja po obronkih [[Miklavški hrib|Miklavškega hriba]], kjer je stalo še danes vidno [[Heraklejevo svetišče]], na vzhodni je potekala ob [[Voglajna|Voglajni]], na zahodni je šla ob Gregorčičevi ulici na severu pa je mesto segalo do današnje Aškerčeve ulice, od koder izvira tudi največ napisnih kamnov.
Prostor ob severnem delu meje (Stanetova ulica) je bil verjetno [[forum]].
 
Mesto je bilo križišče važnihpomembnih [[cesta|cest]], ki so se tukaj stekale z vseh strani. Iz [[Emona|Emone]] je peljala cesta preko [[Trojane|Trojan]] - (''Atrans'') in [[Savinjska dolina|Savinjske doline]];. protiProti jugu je šla pot po soteski [[Savinja|Savinje]] proti [[Rimske Toplice|Rimskim Toplicam]] in čez [[Sava|Savo]] v [[NeviodunumDrnovo pri Krškem]] (''[[Drnovo pri KrškemNeviodunum]]''). Skrb za ceste in njihovo vzdrževanje potrjujejo številni ob njih najdeni miljniki[[miljnik]]i. Bogato najdišče theteh sta bili [[Škofja vas]] pri [[Celje|Celju]] in [[Ivenca]]. Tudi v samem mestu sta bilaso najdenanašli dva miljnika. Največjo skrb so cestam posvečali za časa vladarjev [[Trajan]]a, [[Hadrijan]]a, [[Antonina Pij]]a, [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] in [[Septimija Sever]]a, torej v [[2. stoletje|2.]] in [[3. stoletje|3. stol.stoletju]]. V samem mestu so bile poleg naštetih cest, ki so se križale v njem, tudi tlakovane ulice, pod katerimi je bilo bogato omrežje odtočnih kanalov, ki so delno še danes v rabi.
==Socialna struktura==
Etnični sestav prebivalstva je bil precej pester. Zelo veliko je bilo Keltov, ki pa se so ob rimski okupaciji asimilirali z Rimljani, a pri tem ohranili svoje etnične prvine. Številčno so bili Kelti zdaleč močnejši, saj se je Rimljanov preselilo k nam le malo. Sodeč po materialnih virih je bilo sožitje med njimi in Rimljani dokaj dobro. To potrjujejo medsebojne poroke in pomembne službe, ki so jih Kelti zasedali v rimski upravi in javnem življenju.
 
Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V 2. stoletju je mesto doseglo največji obseg in razcvet. Njegove približne meje: na južni strani je šla meja po obronkih [[Miklavški hrib|Miklavškega hriba]], kjer je stalo še danes vidno [[Heraklejevo svetišče]], na vzhodni je potekala ob [[Voglajna|Voglajni]], na zahodni je šla ob Gregorčičevi ulici, na severu pa je mesto segalo do današnje Aškerčeve ulice, od koder izvira tudi največ napisnih kamnov. Prostor ob severnem delu meje (Stanetova ulica) je bil verjetno [[forum]].
Na čelu rimske uprave mesta sta bila ''duo viri iure dicundo'', pomagala pa sta dva ''[[edil]]a''. Vsi štirje so imeli v pomembnejših zadevah le izvršilno oblast in so delali po navodilih mestnega sveta - ''ordo decurionum''. Člani mestnega sveta so se imenovali ''decuriones'' in so opravljali to službo do smrti. V mestni svet so lahko prišli le pripadniki premožnejšega [[patricij]]skega sloja in je članstvo v njem kmalu postalo dedno. V mestu so živeli tudi priseljenci (''cives''; ''incolae''), nekateri celo iz [[Sirija|Sirije]], [[Grčija|Grčije]] in [[Afrika|Afrike]], in seveda še [[suženj|sužnji]], ki so bili popolnoma brezpravni, čeprav so opravljali večino del in je bila blaginja odvisna prav od njihovega dela. Če se je suženj posebno odlikoval, ga je gospodar osvobodil. Postal je osvobojenec (''libertinus''), s čimer se je njegov socialni položaj bistveno izboljšal. Sužnji niso bili zasebni, imelo jih je tudi mesto.
 
== Družbena zgradba ==
==Gospodarstvo==
 
V Celeji je delovalo večje število [[obrtnik]]ov. Zelo razvite so bile [[lončar]]ska, [[kovač|kovaška]], [[zidar]]ska, še prav posebno pa [[klesar]]ska obrt. [[Kamnosek]]i so opravljali vsa klesarska dela za potrebo mesta in okolice. Sodeč po dosedanjih najdbah so bile vse delavnice na današnjem Bregu. V zvezi z obrtniškimi združenji je zanimiva njihovemu božanstvu Vulkanu posvečena napisna plošča. Podobna plošča je bila posvečena [[Merkur (mitologija)|Merkurju]], varuhu trgovcev.
Etnični sestav prebivalstva je bil precej pester. Zelo veliko je bilo Keltov, ki pa se so se ob rimski okupacijizasedbi asimilirali z Rimljani, a pri tem pa ohranili svoje etnične prvine. Številčno so bili Kelti zdaleč močnejši, saj se je Rimljanov preselilo k nam le malo. Sodeč po materialnih virih je bilo sožitje med njimi in Rimljani dokaj dobro. To potrjujejo medsebojne poroke in pomembne službe, ki so jih Kelti zasedali v rimski upravi in javnem življenju.
 
Na čelu rimske uprave mesta sta bila ''duo viri iure dicundo'', pomagala pa sta dva ''[[edil]]a''. Vsi štirje so imeli v pomembnejših zadevah le izvršilno oblast in so delali po navodilih mestnega sveta - ''ordo decurionum''. Člani mestnega sveta so se imenovali ''decuriones'' in so opravljali to službo do smrti. V mestni svet so lahko prišli le pripadniki premožnejšega [[patricij]]skega sloja in je članstvo v njem kmalu postalo dedno. V mestu so živeli tudi priseljenci (''cives''; ''incolae''), nekateri celo iz [[Sirija|Sirije]], [[Grčija|Grčije]] in [[Afrika|Afrike]], in seveda še [[suženj|sužnji]], ki so bili popolnoma brezpravni, čeprav so opravljali večino del in je bila blaginja odvisna prav od njihovega dela. Če se je suženj posebno odlikoval, ga je gospodar osvobodil. Postal je osvobojenec (''libertinus''), s čimer se je njegov socialnidružbeni položaj bistveno izboljšal. Sužnji niso bili zasebni, imelo jih je tudi mesto.
 
== Gospodarstvo ==
 
V Celeji je delovalo večje število [[obrtnik]]ov. Zelo razvite so bile [[lončar]]ska, [[kovačkovaštvo|kovaška]], [[zidarstvo|zidar]]ska, še prav posebno pa še [[klesarstvo|klesar]]ska [[obrt]]. [[Kamnosek]]i so opravljali vsa klesarska dela za potrebo mesta in okolice. Sodeč po dosedanjih najdbah so bile vse delavnice na današnjem Bregu. V zvezi z obrtniškimi združenji je zanimiva njihovemu božanstvu [[Vulkan (mitologija)|Vulkanu]] posvečena napisna plošča. Podobna plošča je bila posvečena [[Merkur (mitologija)|Merkurju]], varuhu trgovcev.
 
== Religija ==
 
==Religija==
Ko so Rimljani prišli v naše kraje, so začeli uveljavljati pri nas tudi svojo vero. Skoraj na vseh posvetilnih žrtvenikih srečujemo ime najvišjega med bogovi -
[[Jupiter (bog)|Jupitra]] (Jupiter Optimus Maksimus). Poleg Jupitra so častili še boga ognja in kovaštva [[Vulkan]]aVulkana, boga trgovine, zaščitnika trgovcev in popotnikov Merkurja, boga vojne [[Mars (bog)|Mars]]a, boga vod [[Neptun (mitologija)|Neptun]] in boginjo zmage [[Viktorija|Viktorijo]]. Hiše so jim varovali [[Lar]]i.
Hiše so jim varovali [[Lar]]i.
 
Bogove so radi upodabljali in z njihovimi kipi krasili svetišča, pa tudi svoje domove. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je [[Marsov tempelj]] slovel v celotnem rimskem[[Rimski imperij|Rimskem imperiju]]. Poleg božanstev, ki so jih prinesli k nam Rimljani, so ostala v časti tudi stara, od Keltov podedovana božanstva. [[Epona]] je bila boginja konj, častili so sveto [[Noreja|Norejo]] (Noreia Sancta) in sveto oz. božansko Celejo (Celeia Sancta). Štirje v Celju najdeni [[relief]]i, ki predstavljajo rogatega vodnega boga [[Aheloj]]a, so verjetno v zvezi s čaščenjem reke [[Savinja|Savinje]], ki je prebivalcem povzročala zaradi [[poplava|poplavljanja]] nemalo skrbi, dejstvo, ki obremenjuje mesto še dandanes.
Poleg božanstev, ki so jih prinesli k nam Rimljani, so ostala v časti tudi stara, od Keltov podedovana božanstva. [[Epona]] je bila boginja konj, častili so sveto [[Noreja|Norejo]] ( Noreia Sancta ) in sveto oz. božansko Celejo ( Celeia Sancta ). Štirje v Celju najdeni reliefi, ki predstavljajo rogatega vodnega boga [[Aheloj]]a, so verjetno v zvezi s čaščenjem reke Savinje, ki je prebivalcem povzročala zaradi poplavljanja nemalo skrbi.
 
Številnim božanstvom se je ob koncu 2. st.stoletja pridružil še sončni, odrešujoči in nepremagljivi bog [[Mitra]] - nepremagljiv kot sonce[[Sonce]] samo, katerega čaščenje je prodrlo k nam z vzhoda. Največ častilcev je bilo med vojaki[[vojak]]i, ki so ta kult najbolj razširjali. Svetišča v Celju niso odkrili, vendar pričata dva napisa o njegovem čaščenju tudi v tem mestu.
 
Istočasno z Mitrovim kultom je prodiralo k nam [[krščanstvo]]. Vendar ni v Celju nobenih tvarnih dokazov zanj pred [[Konstantin Veliki|Konstantinom Velikim]] ([[313]] - [[337]]), ki je Celeio okoli leta [[320]] pripojil Ogleju.
 
Uspeh krščanstva je pripisovati predvsem temu, da je prevzelo mnoga rimska božanstva, ki so bila pri ljudstvu najbolj priljubljena, v vrsto svojih svetnikov[[svetnik]]ov.
 
== Epilog ==
 
Zadnja stoletja imperija, zlasti pa nemirno [[6. stoletje]] je prineslo mnoge spremembe. Velika svetovnozgodovinska dogajanja, ki so bila v zvezi s [[Preseljevanjepreseljevanje ljudstev|preseljevanjem narodov]], tudi našim krajem niso prizanesla. Bilo je čutiti, da ni več daleč čas, ko bo konec obdobja, ki mu je dala svoj pečat visoka rimska kultura in civilizacija. Vsak val ljudstev, ki je preplavil naše ozemlje, je prinesel svoje. Konec je bil, da se je rimski način življenja moral umakniti novi tvarni in duhovni kulturi.
 
V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno.
 
== Viri ==
 
* Kolšek, Vera, ''Celeia - kamniti spomeniki, Ljubljana'', Mladinska knjiga, Ljubljana 1967 {{COBISS|ID=5939968}}
* [[Celje]]
 
 
[[Kategorija:Celje]]