Bohemond I. Antiohijski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 17:
===Apulijska nasledstvena kriza===
[[17. julij]]a [[1085]] je [[Robert Guiscard]] umrl in začela se je družinska vojna. Bohemond je nasledil očetova posestva na vzhodni obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], ki so jih kmalu zatem osvojili Bizantinci, mlajši polbrat Rogerij pa je dobil [[Apulija|Apulijo]] in druga posestva v Italiji. Bohemond je bil v času očetove smrti v [[Italija|Italiji]], Rogerij pa še vedno v [[Grčija|Grčiji]], vendar se je z materjo [[Sikelgajta|Sikelgajto]] takoj vrnil v Italijo. Ker se je šušljalo, da je Sikelgajta zastrupila Roberta Guiscarda, je Bohemond v strahu, da bo zastrupila tudi njega, pobegnil v Kapuo. Tako pravi [[Orderik Vitalis]], bolj verjetno pa je, da je odšel v [[Kapua|Kapuo]] zato, da bi se povezal s knezom [[Jordan I. Kapuanski|Jordanom I. Kapuanskim]] in s stricem, grofom [[Rogerij I. Sicilski|Rogerijem I. Sicilskim]]. Z Rogerijevo pomočjo so septembra [[1085]] Bohemonda priznali za [[vojvoda|vojvodo]] Apulije. Bohemond se je nato s podporo Kapue uprl svojemu bratu Rogeriju in zavzel [[Oria|Orijo]], [[Otranto]] in [[Taranto]]. Brata sta marca [[1086]] končno sklenila premirje in postala sovladarja. Pozno poleti [[1087]] je Bohemond s pomočjo nekaj bratovih vazalov spet začel družinsko vojno, pri Fragnetu porazil presenečenega brata in ponovno zavzel Taranto.
S posredovanjem papeža [[Urban II.|Urbana II.]] se je vojna končala in Bohemond je dobil Taranto in okoliške posesti. V alodijalno posest je dobil tudi majhno kneževino na peti italijanskega škornja, vendar je zase zahteval še več, tako da je salernski škof in kronist Romuald o njem napisal, da "vedno zahteva nekaj nemogočega."
Vrstica 42:
===Vojne med Kneževino Antiohijo in Bizantinskim cesarstvom===
Leta [[1100]] je Bohemonda ujel [[Danišmendi|Malik Gazi Danišmend]] iz [[Sivas]]a, in ga imel v ječi do leta [[1103]]. V njegovi odsotnosti je njegovo mesto zasedel nečak Tankred, kateremu je s pomočjo Bizantincev in [[Tripoli, Libanon|Tripoli]]ja uspelo antioško ozemlje razšititi proti jugu. Leta 1103 je [[Baldvin Leburški]] za Bohemonda plačal odkupnino in Bohemond je takoj po osvoboditvi napadel okoliške muslimane. Po napadu na Harran leta [[1104]] je v Balaku blizu Rakka na [[Evfrat]]u (današnji Raqqah v Siriji) doživel tako velik poraz, da ustanovitev velike kneževine ni bila več mogoča. Porazu je sledil še bizantinski napad na [[Kilikija|Kilikijo]].
Bohemond se je zaradi pomanjkanja lastnih sredstev vrnil v Evropo po pomoč. S svojo privlačnostjo je osvojil Konstanco, hčerko francoskega kralja [[Filip I. Francoski|Filipa I.]] in se z njo poročil, zbral veliko vojsko in se vrnil na vzhod. O njegovi poroki [[opat
:''Bohemond je prišel v Francijo, da bi se na vsak način poročil s Konstanco, sestro našega kralja Ludvika, mlado damo odličnega rodu, ličnega izgleda in čudovitega obraza. Slava francoskega kraljestva in kralja Ludvika je bila tako velika, da so se posledic poroke ustrašili celo [[Saraceni]]. Konstanca ni bila zaročena vse od takrat, ko so razdrli zaroko z Hugom, grofom Troya, in izogibala se je vseh neprimernih zvez. Antioški knez je bil izkušen in radodaren tako z darili kot z obljubami. Bil je vreden kraljevske poroke, ki jo je z velikim pompom sklenil škof iz [[Chartres]]a v prisotnosti kralja Ludvika in mnogih nadškofov, škofov in plemičev iz celega kraljestva.''
| |||