Abugida: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp
Vrstica 27:
Indijske abugide so se prilagodile zapisu jezikov iz različnih jezikovnih skupin. Največ abugid uporabljajo jeziki indoevropske jezikovne skupine. Na jugu Indije se uporabljajo za zapisovanje dravidskih jezikov, kot je tamilščina, v Tibetu pa za zapis tibetanskega jezika, ki spada sino-tibetansko jezikovno skupino.
 
Starejše severnoindijske abugide so [[gupta]], [[nagari]], [[sarada]], nekatere izmed modernih pa so [[devanagari]], [[bengalska pisava]] ali [[banglag]], [[gurmukhi]] in [[oriya]]. Starejše južnoindijske abugide so [[grantha]], [[kadamba]], [[kalinga]], nekatere izmed modernih pa so [[tamilska pisava]] ter pisave [[malayalam]], [[kannada]], [[telugu]] in [[sinhala]].
 
Soglasniki v indijskih abugidah imajo kot privzeti samoglasnik vedno kratek 'a', samoglasnike predstavljajo dodatni razločevalni znaki in se tradicionalno pa pišejo brez presledkov (pisalna enota je cel verz oziroma stavek).