Wikipedija

Abugida: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
NikNovi (pogovor | prispevki)
81 urejanj
Brez povzetka urejanja
NikNovi (pogovor | prispevki)
81 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Abugida''' ali '''zlogovna abeceda''' (''syllabic alphabet'') označuje pisavo, ki vsebuje [[grafem|grafeme]] za samoglasnike in soglasnike in imajo grafemi za soglasnike vključen privzeti samoglasnik. Izraz abugida je skoval [[Peter T. Daniels]]. Ime izhaja iz pisave, v kateri se je pisal starodavni semitski etiopski jezik [[giz]]. PisavaAbeceda jezika giz ima semitski vrstni red znakov alef, bet, gimel, dalet... kar iz prvih štirih črk da ime ''abugida''. Mnogo pisav [[prvotni ameriški prebivalec|severnoameriških indijancev]], kot je na primer [[krijevska pisava]], so tudi abugide. Največja samostojna skupina abugid je [[brahmijska družina]] pisav, ki zaobsega skoraj vse pisave v [[Indija|Indiji]] in [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]].
 
 
= Opis =
 
Abugida tako kot abeceda vsebuje grafeme, ki predstavljajo samoglasnike in soglasnike. Vendar pri abugidah simboligrafemi za soglasnike vključujejo privzeti samoglasnik. Na primer: če je privzeti samoglasnik ''a'', potem simbolgrafem soglasnika ''k'' vključuje ta ''a'' in simbol v resnici pomeni ''ka''. SamoglasnikKadar ob soglasniku lahko spremenimosi v drugebesedi samoglasnikesledi na različneveč načinesoglasnikov, nase primerznačilne zoblike obratomgrafemov, osnovnegaki znakaprestavljajo alite pasoglasnike, ssestavljajo posebnimiv razločevalnimiposeben znaki.sestavljeni Zgrafem, dodatnimki razločevalnimprav znakomtako lahko pri nekaterih abugidah tudi odstranimovključuje privzeti samoglasnik in tako dobimo samo soglasnik. Samoglasnike pišemo z lastnimi simboli, kadar stojijo na začetku besede, kadar stojijo samostojno ali pa jih v besedi sledi več hkrati.
 
V grafemu, ki predstavlja soglasnik ali več zaporednih soglasnikov, lahko njegov privzeti samoglasnik spremenimo v druge samoglasnike z njegovim obratom ali pa z dodajanjem razločevalnih znakov. Na podoben način lahko tudi odstranimo privzeti samoglasnik in tako dobimo samo soglasnik oziroma soglasniško skupino.
Kadar si v besedi sledi več soglasnikov, se njihove značilne poteze sestavijo v sestavljen grafem. Tako sestavljen simbol prav tako vljučuje privzeti samoglasnik, ki pa ga tudi lahko spreminjamo na ustaljen način. Posamezni grafemi se tako pri abugidah na sistematičen način sestavljajo v zloge, zato tako pisavo imenujemo tudi zlogovna abeceda.
 
Samoglasnike redko pišemo z njihovimi lastnimi grafemi, in sicer le kadar stojijo samostojno, kadar stojijo na začetku pisalne enote (besede ali več besed, ki se pišejo skupaj) in kadar sledijo drugemu samoglasniku.
Tradicionalno gledanje predstavlja abugide kot vmesno stopnjo med abecedami in zlogovno pisavo. Vendar je takšno gledanje napačno, saj se abugide niso razvile iz zlogovnih pisav ter se od njih bistveno ločijo. Pri zlogovnih pisavah je vsak zlog predstavljen s svojim simbolom in ti simboli, ne glede na sorodnost zlogov, med sabo niso sorodni; zato je zlogovna pisava ponavadi omejena samo na tiste zloge, za katere obstaja ustrezni simbol. Zlogovne abecede pa so abecede, kjer se posamezni simboli lahko sestavljajo v zloge poljubne dolžine.
 
Tradicionalno gledanje predstavlja abugide kot vmesno stopnjo med abecedami in zlogovno pisavo. Vendar takšno gledanje ni pravilno, saj se abugide niso razvile iz zlogovnih pisav ter se od njih bistveno ločijo. Pri zlogovnih pisavah je vsak zlog predstavljen s svojim simbolom in ti simboli, ne glede na sorodnost zlogov, med sabo niso sorodni; zato je zlogovna pisava ponavadi omejena samo na tiste zloge, za katere obstaja ustrezni simbol. Abugide pa so abecede, kjer se posamezni grafemi na sistematičen način sestavljajo v zloge poljubne sestave in dolžine, kar odraža opisno ime ''zlogovna abeceda''.
Za etiopske in indijske abugide se predvideva, da so nastali iz semitskih [[abdžad|abdžadov]]. Abdžadi oziroma soglasniške abecede tradicionalno ne vsebujejo samoglasnikov, pač pa vsebujejo grafeme le za soglasnike. Pozneje so abdžadi razvili sistem razločevalnih znakov, ki predstavljajo samoglasnike in jih pišejo ob soglasnikih. Taki s samoglasniki opremljeni abdžadi so sorodni tako z abugidami (ker samoglasniki niso običajni simboli), kot tudi z abecedami (ker soglasniki nimajo privzetega samoglasnika).
 
Za etiopske in indijske abugide predvidevajo, da so nastali iz semitskih [[abdžad|abdžadov]]. Abdžadi oziroma soglasniške abecede tradicionalno ne vsebujejo samoglasnikov, pač pa vsebujejo grafeme le za soglasnike. Pozneje so abdžadi razvili sistem razločevalnih znakov, ki predstavljajo samoglasnike in jih pišejo ob soglasnikih. Taki s samoglasniki opremljeni abdžadi so sorodni tako z abugidami (ker samoglasniki niso običajni simboli), kot tudi z abecedami (ker soglasniki nimajo privzetega samoglasnika).
 
== Pisava jezika giz ==
Vrstica 20 ⟶ 22:
Po prevladujočem mnenju so na indijsko podcelino pisavo prevzeli od bližnjevzhodnih semitskih plemen u okviru trgovskih odnosov okrog leta 800 pr. n. št. Prevzeto pisavo so brahmani prilagodili glasovnemu sistemu starih indijskih jezikov (sanskrta in njegovih naslednikov) in jo poimenovali brāhmī.
 
Iz pisave brahmi so se razvile poznejše indijske pisave. Oblike grafemov so se v različnih okoljih skozi čas spreminjale, pri tem pa so nastale na severu bolj oglate oblike in na jugu bolj okrogle oblike, kar je vodilo do sorodnih pisav današnje Indije. Značilnost nekaterih severnih pisav je podoba vodoravne črte, na katero se nizajo posamezni grafemi, medtem ko pa pri južnih pisavah takšna črta ne obstaja.
 
Indijske abugide so se prilagodile zapisu jezikov iz različnih jezikovnih skupin. Največ abugid uporabljajo jeziki indoevropske jezikovne skupine. Na jugu Indije se uporabljajo za zapisovanje dravidskih jezikov, kot je tamilščina, v Tibetu pa za zapis tibetanskega jezika, ki spada sino-tibetansko jezikovno skupino.
 
Starejše severnoindijske abugide so [[gupta]], [[nagari]], [[sarada]], nekatere izmed modernih pa so [[devanagari]], [[bengalska pisava]] ali [[banglag], [[gurmukhi]], in [[oriya]]. Starejše južnoindijske abugide so [[grantha]], [[kadamba]], [[kalinga]], nekatere izmed modernih pa so [[tamilska pisava]] ter pisave [[malayalam]], [[kannada]], [[telugu]] in [[sinhala]].
 
Soglasniki v indijskih abugidah imajo kot privzeti samoglasnik vedno kratek 'a'., Tabelasamoglasnike prikazujepredstavljajo nekajdodatni simbolovrazločevalni vznaki različnihin indijskihse pisavah:tradicionalno pa pišejo brez presledkov (pisalna enota je cel verz oziroma stavek).
 
V naslednji tabeli so prikazani grafemi za zlog ''ta'' ter nekateri razločevalni znaki. Razločevalni znaki ponavadi pridejo pod, nad ali za osnovni grafem. Razločevalni znak za samoglasnik ''i'' pride pred osnovni grafem v pisavah devanagari, bangla in gudžarati, prav tako razločevalni znak za samoglasnik ''e'' v pisavah bangla, tamil in malajalam. Še zanimivejši je razločevalni znak za samoglasnik ''o'' v bangla, tamil in malajalam, kjer pride en del znaka pred osnovni grafem, drugi del pa za njim. Pri določenih soglasnikih se lahko razločevalni znak združi z osnovnim grafemom v ligaturo, kar je vidno pri samoglasnikih ''i'', ''e'' in ''o'' v pisavi kannada. Izjeme nastopijo zelo redko; eno vidimo v tamilski pisavi, v kateri so razločevalni znaki za samoglasnik ''u'' precej različni in odvisni od spremljajočega soglasnika. 'ṛ' predstavlja samoglasniški r.
{| class="wikitable"
|-
!
!colspan="3"|severnoindijske pisave
!colspan="3"|južnoindijske pisave
|-
!
!devanagari
!bangla
!gudžarati
!tamilska
!malajalam
!kannada
|-
!{{IAST|a}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|अ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|অ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|અ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|அ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|അ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ಅ}}
|-
!{{IAST|i}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|इ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ই}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ઇ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|இ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ഇ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ಇ}}
|-
!{{IAST|u}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|उ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|উ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ઉ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|உ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ഉ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ಉ}}
|-
!{{IAST|ṛ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ऋ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ঋ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ઋ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|-}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ഋ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ಋ}}
|-
!{{IAST|e}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ए}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|এ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|એ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|எ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|എ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ಎ}}
|-
!{{IAST|o}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ओ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ও}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ઓ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ஒ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ഒ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ಒ}}
|-
!{{IAST|ka}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|क}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ক}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ક}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|க}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ക}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ಕ}}
|-
!{{IAST|ta}}
|align="center" style="font-size:200%"|{{Unicode|त}}
|align="center" style="font-size:200%"|{{Unicode|ত}}
|align="center" style="font-size:200%"|{{Unicode|ત}}
|align="center" style="font-size:200%"|{{Unicode|த}}
|align="center" style="font-size:200%"|{{Unicode|ത}}
|align="center" style="font-size:200%"|{{Unicode|ತ}}
|-
!{{IAST|pa}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|प}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|প}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|પ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ப}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|പ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ಪ}}
|-
!{{IAST|la}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ल}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ল}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|લ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ல}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ല}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ಲ}}
|-
!{{IAST|ma}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|म}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ম}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|મ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ம}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|മ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ಮ}}
|-
|}
 
{| class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto"
V naslednji tabeli so prikazani grafemi za zlog 'ta' ter razločevalni znaki za odvzem privzetega samoglasnika in za dodajanje drugih samoglasnikov. Razločevalni znaki ponavadi pridejo za, nad in pred osnovni grafem. Znak za samoglasnik 'i' pride pred osnovni grafem v pisavah devanagari, bangla in gudžarati, prav tako znak za samoglasnik 'e' v pisavah bangla in malajalam. Še zanimivejši je znak za samoglasnik 'o' v pisavi bangla, tamilski pisavi in pisavi malajalam, kjer pride del razločevalnega znaka pred osnovni grafem, drugi del pa za njega. Pri določenih soglasnikih se lahko razločevalni znak združi z osnovnim grafemom v ligaturo, kar je vidno pri samoglasnikih 'i', 'e' in 'o' v pisavi kannada.
|+ Grafem ''ta'' in nekateri razločevalni znaki severno- in južnoindijskih abugidah
 
{| class="wikitable"
|-
|
!{{IAST|ta}}
!devanagari
!colspan="2"|{{IAST|-i/ti}}
!bangla
!colspan="2"|{{IAST|-u/tu}}
!gudžarati
!colspan="2"|{{IAST|-ṛ/tṛ}}
!tamilska
!colspan="2"|{{IAST|-e/te}}
!malajalam
!colspan="2"|{{IAST|-o/to}}
!kannada
!colspan="2"|{{IAST|t}}
|-
!style="backgroundheight:#F9F9F945px"|{{IAST|ta}}devanagari
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|त}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|তि}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|તति}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|தु}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|തतु}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ತृ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|तृ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|े}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|ते}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ो}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|तो}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|्}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|त्}}
|-
!style="height:45px"|bangla
!znak za odvzem samoglasnika
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0white"|{{Unicode|्ত}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|্ি}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|્তি}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0white"|{{Unicode|்ু}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0white"|{{Unicode|്তু}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|್ৃ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|তৃ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|ে}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|তে}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ো}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|তো}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|্}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|ত্}}
|-
!style="height:45px"|gudžarati
!{{IAST|t}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0white"|{{Unicode|त्ત}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|ত্િ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|ત્તિ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0white"|{{Unicode|த்ુ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0white"|{{Unicode|ത്તુ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|ತ್ૃ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|તૃ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|ે}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|તે}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ો}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|તો}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|્}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|ત્}}
|-
!style="height:45px"|tamilska
!style="background:#F9F9F9"|znak za samoglasnik {{IAST|i}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|िத}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ি}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|િ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ி}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|தி}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|ு}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|து}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|-}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|-}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|ே}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#FFFFFF"|{{Unicode|தே}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ோ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|தோ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|்}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|த்}}
|-
!style="height:45px"|malajalam
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|ത}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ി}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ಿ}}
|-
!style="background:#F9F9F9"|{{IAST|ti}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ति}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|তি}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|તિ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|தி}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|തി}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|ു}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|തു}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ൃ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|തൃ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|േ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|തേ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ോ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|തോ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|്}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|ത്}}
|-
!style="height:45px"|kannada
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|ತ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ಿ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ತಿ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|ು}}
|-
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|ತು}}
!znak za samoglasnik {{IAST|u}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|ु}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|ু}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|ુ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|ு}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|ു}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|ು}}
|-
!{{IAST|tu}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|तु}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|তু}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|તુ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|து}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|തു}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|ತು}}
|-
!style="background:#F9F9F9"|znak za samoglasnik {{IAST|ṛ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ृ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ৃ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ૃ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|-}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ൃ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ೃ}}
|-
!style="background:#F9F9F9"|{{IAST|tṛ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|तृ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|তৃ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|તૃ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|-}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|തൃ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ತೃ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|ೇ}}
|-
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|ತೇ}}
!znak za samoglasnik {{IAST|e}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|े}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|ে}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|ે}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|ே}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|േ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|ೇ}}
|-
!{{IAST|te}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|ते}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|তে}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|તે}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|தே}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|തേ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:#F0F0F0"|{{Unicode|ತೇ}}
|-
!style="background:#F9F9F9"|znak za samoglasnik {{IAST|o}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ो}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ো}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ો}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ோ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ോ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ೋ}}
|-
!style="background:#F9F9F9"|{{IAST|to}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|तो}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|তো}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|તો}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|தோ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|തോ}}
|align="center" style="font-size:200%;"|{{Unicode|ತೋ}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|್}}
|align="center" style="font-size:200%; background:white"|{{Unicode|ತ್}}
|-
|}
 
Če poleg grafema za ''ta'' zapišemo še grafeme za 'ka''
 
Kadar stoji več soglasnikov drug za drugim, se v simbolih uporabijo značilne oblike posameznih črk (hipotetični zlogi, ni nujno da se res uporabljajo v ustreznih jezikih). Značilne oblike se sestavljajo od zgoraj navzdol in iz leve proti desni.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Abugida«