Abugida: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: ms:Abjad suku kata |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Abugida''' ali '''zlogovna abeceda''' (''syllabic alphabet'') označuje pisavo, ki vsebuje grafeme za samoglasnike in soglasnike, kjer pa grafemi za soglasnike vsebujejo privzeti samoglasnik. Izraz abugida je skoval [[Peter T. Daniels]]. Ime izhaja iz pisave, v kateri se je pisal starodavni semitski etiopski jezik [[giz]]. Pisava ohranja semitski vrstni red znakov alef, bet, gimel, dalet... kar iz prvih štirih črk da ime abugida (podobno kot ''abeceda'' iz a be ce de..., ''alfabet'' iz alfa beta (prvi dve črki grške abecede) in ''azbuka'' iz az buki (prvi dve črki starocerkveno slovanske abecede). Mnogo pisav [[prvotni ameriški prebivalec|severnoameriških indijancev]], kot je na primer [[krijevska pisava]], je tudi abugida. Največja samostojna skupina abugid je [[brahmijska družina]] pisav, ki zaobsega skoraj vse pisave v [[Indija|Indiji]] in [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]].
= Opis =
Pisava je abugida, kadar uporablja simbole za samoglasnike in soglasnike, kjer soglasniki vsebujejo privzeti samoglasnik. Samoglasnik ob soglasniku lahko spremenimo v druge na različne načine, na primer z obratom osnovnega znaka ali pa s posebnimi razločevalnimi znaki. Z dodatnim razločevalnim znakom lahko pri nekaterih tudi odstranimo privzeti samoglasnik in tako dobimo samo soglasnik. Samoglasnike pišemo z lastnimi simboli, kadar stojijo na začetku besede, kadar stojijo samostojno ali pa jih v besedi sledi več hkrati.
Kadar si v besedi sledi več soglasnikov, se uporabljajo sestavljeni simboli, ki združujejo značilne poteze teh soglasnikov. Tako sestavljen simbol ima zopet privzeti samoglasnik. Simboli se tako sistematično sestavljajo v zloge, zato tako pisavo imenujemo tudi zlogovna abeceda.
Tradicionalno gledanje predstavlja abugide kot vmesno stopnjo med abecedami in zlogovno pisavo. Vendar je takšno gledanje napačno, saj se abugide niso razvile iz zlogovnih pisav. Abugide se tudi bistveno ločijo od zlogovnih pisav. Zlogovne abecede so abecede, kjer se posamezni fonemi lahko sestavljajo v zloge poljubne sestave in dolžine. V zlogovnih pisavah pa je vsak zlog predstavljen s svojim simbolom in ti simboli, ne glede na sorodnost zlogov, med sabo niso sorodni. Zlogovna pisava je ponavadi omejena samo na tiste zloge za katere obstaja v predstavitev v pisavi.
Za etiopske in indijske abugide se predvideva, da so nastale iz semitskih [[abdžad|abdžadov]]. Abdžadi (hebrejska ali arabska pisava) se tradicionalno pišejo brez samoglasnikov (primer: JHWH). Pozneje to abdžadi razvili sistem razločevalnih znakov, ki predstavljajo samoglasnike in jih pišejo ob soglasnikih. Taki s samoglasniki opremljeni abdžadi so sorodni tako z abugidami (ker samoglasniki niso običajni simboli), kot tudi z abecedami (ker soglasniki nimajo privzetega samoglasnika).
== Pisava jezika giz ==
Pisava giz je abugida, čeprav samoglasniške spremembe niso v celoti sistematične.
== Indijske abugide ==
Po prevladujočem mnenju so na indijsko podcelino pisavo prevzeli od bližnjevzhodnih semitskih plemen u okviru trgovskih odnosov okrog leta 800 pr. n. št. Prevzeto pisavo so brahmani ustvarjalno in ostroumno prilagodili glasovnemu sistemu starih indijskih jezikov (sanskrta in njegovih naslednikov) in jo poimenovali brāhmī (pisava boga Brahme).
Iz pisave brahmi so se razvile poznejše indijske pisave. Oblike grafemov so se v različnih okoljih skozi čas spreminjale, pri tem pa so nastale na severu bolj oglate oblike in na jugu bolj okrogle oblike, kar je vodilo do sorodnih pisav današnje Indije. Značilnost severnih pisav je podoba vodoravne črte, na katero se nizajo posamezni grafemi, medtem ko pa pri južnih pisavah takšna črta ne obstaja.
Starejše severne indijske abugide so pisave [[gupta]], [[nagari]], [[sarada]], moderne pa so [[devanagari]], [[bengalska pisava]], [[gurmukhi]], [[oriya]]. Starejše južne indijske abugide so pisave [[grantha]], [[kadamba]], [[kalinga]], moderne pa so [[tamilska pisava]] ter pisave [[malayalam]], [[kannada]], [[telugu]] in [[sinhala]].
Soglasniki v indijske abugidah imajo kot privzeti samoglasnik vedno kratek 'a'.
{| class="wikitable"
|-
!osnovna oblika
!drugi samoglasniki
|-
|क
|{{IAST|ka}}
|का
|{{IAST|kā}}
|कि
|{{IAST|ki}}
|की
|{{IAST|kī}}
|कु
|{{IAST|ku}}
|कू
|{{IAST|kū}}
|कृ
|{{IAST|kṛ}}
|कॄ
|{{IAST|kṝ}}
|कॢ
|{{IAST|kḷ}}
|के
|{{IAST|ke}}
|कै
|{{IAST|kai}}
|को
|{{IAST|ko}}
|कौ
|{{IAST|kau}}
|-
== Seznam abugid ==
Vrstica 29 ⟶ 85:
* [[abeceda]], [[abdžad]].
== Zunanje povezave ==
<ref>http://www.omniglot.com/writing/syllabic.htm</ref>
http://www.ancientscripts.com/ws.html
[[Kategorija:Pisave]]
|