Organel: Razlika med redakcijama

dodanih 1.146 zlogov ,  pred 13 leti
slika, omemba endosimbiontske teorije
m (rektgr)
(slika, omemba endosimbiontske teorije)
[[Image:biological cell.svg|thumb|right|350px|Tipična [[živali|živalska]] celica z organeli in drugimi celičnimi strukturami v [[citoplazma|citoplazmi]]: (1) [[jedrce]] (2) [[celično jedro|jedro]] (3) [[ribosom]] (4) [[vezikel]] (5) zrnati [[endoplazemski retikulum]] (6) [[Golgijev aparat]] (7) [[citoskelet]] (8) gladki endoplazemski retikulum (9) [[mitohondrij]]a (10) [[vakuola]] (11) [[citosol]] (12) [[lizosom]] (13) [[centriol]]]]
'''Organel''' ali '''organček''' je strukturna in funkcionalna enota [[celica|celice]].
 
'''Organel''' ali '''organček''' je strukturna in funkcionalna enota [[celica|celice]]., kjer potekajo [[presnova|presnovni]] in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
 
Organele delimo na zrnate ([[ribosom]]), enomembranske ([[endoplazemski retikulum]], [[Golgijev aparat]], [[vakuola]]), dvomembranske ([[jedro]], [[mitohondrij]], [[kloroplast]]) in nitaste ([[biček]], [[migetalka]], [[bazalno telesce]], [[centriol]]).
Membranski organeli so značilni samo za [[evkariont]]ski tip celice, zrnati in nekateri nitasti (biček) pa tudi za [[prokariont]]ski tip celice.
 
Dvomembranski organeli so najkompleksnejši in vsebujejo [[dednina|dednino]]. Po [[endosimbiontska teorija|endosimbiontski teoriji]] naj bi dvomembranski organeli, t.j. mitohondriji in [[plastid]]i izvirali iz nekdaj prostoživečih prokariontskih organizmov, ki jih je matična celica vključila vase. Poleg lastne DNK, ki ima značilnosti prokariontske, imajo tudi [[celična membrana|membrano]], podobno prokariontski, zelo specifično vlogo (zaradi katere naj bi sploh prišlo do vključitve) in nekatere druge strukturne podobnosti z danes živečimi prokarionti. Organeli naj bi kasneje z optimizacijo izgubili velik del genskega zapisa in danes samostojno ne morejo več preživeti.
Dvomembranski organeli so najkompleksnejši in vsebujejo [[dednina|dednino]].
 
{{biosci-stub}}