Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno: razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
Septembra [[1931]] je kralj izdal novo (»oktroirano« ali vsiljeno, ker ni bilo parlamenta, ki bi jo lahko sprejel) [[Oktroirana ustava|ustavo]], s katero je Kraljevina Jugoslavija postala ustavna dedna kraljevina z dinastijo [[Karađorđević]] na čelu. Ustava govori o enem »jugoslovanskem« narodu. Uveden je dvodomni parlament, sestavljen iz senata in poslanske zbornice. Poseben zakon je dovoljeval ustanavljanje političnih strank, ki pa niso smele delovati »na verski, plemenski ali pokrajinski osnovi«.
 
[[9. oktober|9. oktobra]] [[1934]] soje pripadnikiVlado [[ustaštvo|ustaškega gibanja]]Černozemski, kipripadnik gaprobolgarske jeVMRO (Notranja makedonska revolucionarna organizacija) v sodelovanju podpiralaz [[fašizemustaštvo|fašistična]]ustaškim [[Italijagibanjem]] in ob podpori fašistične Italije, na državniškem obisku v [[Marseille|Marseillu]] izvedliizvedel atentat na kralja Aleksandra. Ker prestolonaslednik [[Peter II. Karađorđević]] še ni bil polnoleten, ga je nadomeščal stric, knez [[Pavel Karađorđević]].
 
Decembra [[1938]] so bile volitve, po katerih je postal predsednik vlade [[Dragiša Cvetković]], podpredsednik pa [[Vladimir Maček]] ([[Hrvatska seljačka stranka|HSS]]). [[26. avgust]]a [[1939]] sta podpisala [[Sporazum Cvetković-Maček|sporazum]], po katerem sta bili savska in primorska banovina združeni v veliko banovino Hrvaško. V tem času je nastajala tudi zamisel o banovini Sloveniji.
192

urejanj