Absurdna drama: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m <br> |
odstranil članek, ki se sploh ni dotikal naslova ter napisal škrbino dejanskega |
||
Vrstica 1:
'''Absurdna drama''' tudi '''drama absurda''', predstavlja nasprotje klasični [[drama|drami]]. Svoje poimenovanje dobi po delu [[Martin Esslin|Martina Esslina]] ''The Theatre of Absurd''. Pojem [[absurd|absurda]], oziroma samo poimenovanje absurd, izhaja iz [[Albert Camus|Camusevega]] [[Eksistencializem|eksistencializma]] in ker se je s [[Jean-Paul Sartre|Sartrom]] in Camusem identificirala cela generacija, se je termin prijel. Prvotno središče ustvarjanja tega tipa dram je bilo v [[Pariz|Parizu]], kjer pa so pisali večinoma emigranti, ki so tam živeli ([[Samuel Beckett|Beckett]], [[Eugène Ionesco|Ionesco]]).
Tipična značilnost absurdne drame je občutek [[sram|sramu]] in sočutja do junakov drame, ki se nam zdijo butasti. Kaže se očitna težnja po odsotnosti smisla, ki je že tako močna, da kliče že po nečem drugem, večinoma po prisotnosti [[Bog|Boga]]. Pri absurdni drami ne gre za družbeno angažiranost, kot je bilo to v navadi pri [[naturalizem|naturalizmu]], ampak zgolj za deskripcijo, gledalec je prisiljen razmišljati o videnem. Drama absurda se močno razlikuje od drugih tokov, ki so po idejni plati eksistencialistični, ker je v nasprotju z njimi smešna, burkaška in komična. Sartrov in Camusev eksistencializem postane preveč resnoben, zato nova smer navduši. Kaže na telesnost in vulgarnost. Ima novo metaforiko, ki je groteskna in burkaška. Junaki absurdne drame niso sposobni komunikacije, ta preprosto crkne, ker ne najde kontakta, nima prejemnika/naslovnika. Osebe na odru se nam zdijo zblojene.
{{književna škrbina}}
[[Kategorija:Dramatika]]
| |||