Duh: Razlika med redakcijama

odstranjenih 45 zlogov ,  pred 13 leti
m
nadomestna slika, odstr. en preveč domišljijski stavek
m (Bot: Datoteko Ghostonstaircase.jpg je v Zbirki izbrisal uporabnik ShakataGaNai, zaradi Incorrect Flickr license. Odstranjevanje.)
m (nadomestna slika, odstr. en preveč domišljijski stavek)
[[slika:Banquo.jpg|thumb|260px|[[Macbeth]]u se prikaže duh Banqua<br>Théodore Chassériau]]
 
'''Duh''' je domnevno breztelesno prikazovanje mrtve osebe (ali redkeje [[žival]]i). Pogosta so mnenja, da je duh [[duša]] osebe, ki je po smrti ostala na [[Zemlja|Zemlji]]. Glede na mišljenje nekaterih, bi lahko bil duh osebnost človeka po njegovi smrti in ni neposredno vezan na dušo. Pri vseh [[kultura]]h na svetu zasledimo zgodbe o duhovih, toda te se [[čas]]ovno in [[prostor]]sko spreminjajo, skupaj z nesoglasji glede tega, kaj so duhovi in ali so le plod [[domišljija|domišljije]] ali pa del resničnosti.
 
Ljudje iz zahodnih dežel, ki verjamejo v duhove, menijo, da so duhovi duše umrlih, ki po smrti niso mogle najti miru in tako tavajo po Zemlji. Nesposobnost najti mir, se pogosto razlaga z nedokončanimi opravki, na primer, ko žrtev po smrti išče pravico ali [[maščevanje]]. [[Zločinec|Zločinci]] včasih domnevno tavajo, da bi se izognili vicam ali [[pekel|peklu]]. Nekateri pravijo, da duhovi živijo v vicah, kraju, ki glede na nepriznan krščanski nauk leži med nebesi in peklom, in kamor gredo duše nekrščenih dojenčkov. Treba je upoštevati, da večina protestantov in evangeljskih kristjanov verjame v obstoj višje oblasti, ne verjamejo pa v duhove (kot netelesno prikazovanje mrtvih).
 
Nekateri raziskovalci se približajo možnemu obstoju duhov z bolj znanstvenega stališča, in sicer z iskanjem soodvisnosti in vzročnih razmerij med zaznanimi fenomeni in domnevno prisotnostjo duhov. Tisti, ki sledijo temu pristopu, najpogosteje verjamejo, da duhovi dejansko niso duše, ločene od telesa, ampak so prej občutja psihične energije, ki jo je zapustila preminula (ali v nekaterih redkih primerih še vedno živa) oseba. Trdijo, da travmatični dogodki (kot je umor ali [[samomor]]) povzročijo, da se duševna energija sprosti v svet, kjer jo lahko doživijo drugi ljudje, ki so občutljivi na njeno prisotnost. Tak način razmišljanja uvrsti duhove v kategorijo nepojasnjenih nadnaravnih pojavov. Teorije, ki jih je razvil takšen pristop, pogosto naletijo na težave pri razlaganju duhov, ki se zdijo čuteči, kot so ti, ki odgovarjajo na vprašanja ali pa se odzovejo na določena dejanja prisotnih ljudi. Vendar bi bilo možno, da je duša umrlega dovolj močno vtisnjena v okolico, da kaže podobnost z mislimi ali neko obliko neodvisnosti.
 
{{Zbirka|Category:Ghosts|Duh}}