Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp
Vrstica 1:
{{drugipomeni3|Stolnica svetega Nikolaja}}
 
[[Slika:Cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti.JPG|thumb|right|300px|Cerkev svetega Nikolaja, Murska Sobota]]
 
'''Cerkev''' sv.svetega Nikolaja''' je v kraju [[Murska Sobota]] in [[občina Murska Sobota|občini Murska Sobota]]. Spada v [[župnija Murska Sobota|župnijo Murska Sobota]].
Na kraju, kjer je soboška katoliška [[cerkev]], posvečena [[Sveti Miklavž|sv. Nikolaju]] ([[Miklavž]]u), naj bi stal v 2. in 3. stoletju rimski [[pogan]]ski tempelj in okrog njega naj bi bilo [[pokopališče]]. Majhna vzpetina, na kateri je zgrajena cerkev, je po mnenju mnogih najlepši in najvišji prostor v Murski Soboti. Slovenci, ki so se naselili na tleh današnje Sobote, so sprejeli krščansko vero od [[Bavarci|Bavarcev]]. Leta [[796]] je bilo v [[Pipin]]ovem taboru nekje ob Donavi veliko posvetovanje, kako bi slovensko in bavarsko ljudstvo v [[Panonija|Panoniji]] pridobili za krščansko vero. [[Karel Veliki]] je namreč trikrat zaporedoma premagal divje Avare in zato se je odprlo misijonsko polje. Leta [[798]] se je solnograški [[škof]] Arno napotil med Slovence v Panonijo, kjer je poučeval Ijudstvo, posvečal cerkve in nastavljal [[duhovnik]]e.
 
== Prve cerkve ==
Prve papinske cerkve so bile male, [[les]]ene in brez [[zvonik]]a. Prvotno cerkev naj bi uničili [[Madžari]], ki so ob svojem prihodu v Panonsko nižino uničili večino cerkva, ki so bile zgrajene v Panoniji za časa salzburških škofov ter sv. bratov Cirila in Metoda. V listini »Spreobrnjenje Bavarcev in Karan­tancev« so omenjeni kraji, kjer so bile [[859]]. leta posvečene cerkve: Dudleipin (Radgona), Uissnitz (Sobota), Businiza (nekdanja vas pri Rakičanu), Lindolveschirichum (Lendava).
 
== Pod Madžari ==
Ko so Madžari okrog leta [[1000]] sprejeli krščansko vero, so začeli graditi cerkve. Cerkev v Soboti je bila sezidana [[1071]]. leta iz materiala poganskega templja. Leta [[1910]] so porušili gotsko cerkev sv. Nikolaja, zgrajeno okoli leta [[1350]]. Od leta [[1094]] do [[1777]] je spadala Sobota pod madžarsko škofijo v Győru, od leta [[1777]] do [[1964]]. leta pa pod sombotelsko.
Vrstica 26 ⟶ 31:
 
Cerkev stoji ob robu mestnega jedra, nedaleč od železniške postaje.
 
== Viri ==
* Sobočan Štefan: ''Moja župnija'' {{COBISS|ID=39618304}}
Vrstica 31 ⟶ 37:
 
== Glej tudi ==
 
* [[Galerija sakralnih objektov v Prekmurju]]
 
== Zunanje povezave ==
{{Geopedia|L455_F36_T13_b4_x589914_y168879_s16}}