Monoid: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m interwiki
m {{OEIS|
Vrstica 1:
'''MonoidMónoid''' ''M'' = {''a'', ''b'', ...} je v [[matematika|matematiki]] par (''M'', *), kjer je ''M'' neprazna [[množica]] in * [[asociativnost|asociativna]] [[dvočlena operacija]] na ''M'', ki zadošča pogojem:
 
* Za vsak ''a'', ''b'' <math>\in</math> ''M'', velja ''a'' * ''b'' <math>\in</math> ''M''. ([[zaprtost|Zakon o zaprtosti]]).
Vrstica 15:
* Množice naravnih števil '''N''' z operacijo [[seštevanje|seštevanja]].
* Množica končnih [[znakovni niz|znakovnih nizov]], s praznim znakovnim nizom &epsilon; &equiv; "" čez poljubno določeno abecedo &Sigma; z operacijo spojitve znakovnega niza. V teoretičnem računalništvu je takšen monoid označen z &Sigma;<sup>*</sup>, v matematiki pa se imenuje »prosti monoid čez &Sigma;«.
** Na primer prosti [[idempotentnost|idempotentni]] monoidi za abecedo &Sigma; z ''n'' črkami so {1, 2, 7, 160, 332381, 2751884514766, 272622932796281408879065987, 3641839910835401567626683593436003894250931310990279692, ...} (SIDN [http://www.research.att.com/cgi-bin/access.cgi/as/njas/sequences/eisA.cgi?Anum{{OEIS|id=005345 A005345])}}. Splošni člen takšnih monoidov je:
::: ''a''(''n'') = &Sigma; ''C''(''n'',''k'') &Pi; (''k''-''i''+1)<sup>2^i</sup>, (pri ''i'' = 1 ... ''k'' in ''k'' = 0 ... ''n'').
* Če izberemo poljuben objekt [[kategorija|kategorije]] in imamo množico vseh [[morfizem|morfizmov]] teh objektov vase z operacijo sestave (kompozicije) (glej [[teorija kategorije|teorijo kategorije]]). Primeri iz dobro znanih kategorij so: