Zgodovina Slovenije 1814–1848

Zgodovina Slovenije (1814 – 1848) je obdobje med letoma 1814 in 1848, ki ga večkrat imenujemo tudi obdobje Metternichovega absolutizma in je pomembno vplivalo na kulturno, politično in gospodarsko življenje na ozemlju današnje Slovenije.

Splošni pregled obdobja med leti 1814 in 1848

Leta 1815 se je konča dunajski kongres, na katerem so se sestale države zmagovalke in se dogovorile o ponovni »razdelitvi« Evrope, ponovno pa hočejo uveljaviti tudi fevdalni družbeni red, zato je obdobje 1815 – 1848 imenovano »obdobje restavracije«. Na vladarske prestole se povečini spet vrnejo vladarji (kralji).
Oblikuje se Nemška zveza, v kateri vodilno vlogo pridobi Avstrijsko cesarstvo, na pobudo ruskega carja Aleksandra I. pa nastane Sveta aliansa, (1815), kjer se povežejo Rusija, Prusija in Avstrijsko cesarstvo, kasneje pa se jim pridružita še Francija in Velika Britanija. Njihov namen je utrjevanje sklepov dunajskega kongresa (zatiranje revolucionarnih gibanj,...). Med članicami prihaja do sporov, Sveta aliansa pa se vmešava v številne vojne.
Leta 1835 pride v Avstrijskem cesarstvu na oblast bolehni cesar Ferdinand I., zato v državi dejansko vlada kancler Klemens Wenzel von Metternich, obdobje od 1835 do 1848 pa imenujemo metternichov absolutizem. Za to obdobje je značilna cenzura, velika vloga policije in ovaduhov, država preganja napredno misleče. To je obdobje, ko se krepi narodna zavest, zato Metternich dovoli posameznim narodom razvoj na gospodarskem in kulturnem področju, omejuje in preprečuje pa jim politični razvoj.

Kulturno in politično življenje na slovenskem ozemlju med leti 1814 in 1848

Po propadu Ilirskih provinc je dunajski dvor nameraval prevzeti administrativno ureditev, ki so jo zapustili Francozi in na tem ozemlju ustanoviti kraljestvo Ilirijo. Kraljestvo Ilirija je bilo ustanovljeno, vendar pa ni imelo enakega obsega kot Ilirske province. Nekatere francoske reforme so ostale v veljavi, druge pa so odpravili.

Slovensko ozemlje je bilo upravno razdeljeno na 3 gubernije, ki so se dalje delile na okrožja ali kresije, sicer pa se je ozemlje današnje Slovenije še vedno delilo po deželah. Pogovorni jezik je bil slovenščina, kar pa ni veljalo za mesta in pa območja na Kočevskem, medtem ko se je v uradih in šolstvu kot uradni jezik uporabljala nemščina, čeprav je bil del šolstva tudi v slovenščini. Tudi višji sloji na Slovenskem (plemstvo) so govorili nemško, medtem ko so se nižji sloji (kmetje) pogovarjali v slovenščini.

Gospodarstvo

V tem času pride do industrijske revolucije, ki se dogaja tudi pri nas. Tako v Ljubljani prvi parni stroj dobijo leta 1835. Za gospodarstvo na Slovenskem je pomembno pridobivanje železove rude (Pokljuka, Jelovica, Karavanke,...), pride tudi do začetkov premogovništva (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik,...). Poleg teh dejavnosti so se v tem času razvile še druge panoge kot so proizvodnja svinca (Mežica) in živega srebra (Idrija), razvito je bilo suknarstvo, platnarstvo, steklarstvo (na Pohorju, Rogatec), slamnikarstvo, svilarstvo, nastale so papirnice (Radeče, Ajdovščina, Žužemberk),... Dobimo tudi prvo hranilnico, čez slovensko ozemlje pa je zgrajena južna železnica (1849), ki je pomembna za razvoj krajev ob železnici. Najpomembnejši kraj v tem času je Trst, kjer je pristanišče in središče zavarovalništva.

Šolstvo

Pri vseh narodih v Avstrijskem cesarstvu, tudi pri Slovencih, je bilo pomembno šolstvo saj je država potrebovala izobražence za dvig bogastva države, hkrati pa je hotela čim bolj nevedno ljudstvo, da ne bi porušili vere in pokorščine. Na slovenskem ozemlju so bile tri vrste šol: trivialke, glavne šole in normalke. Število šol je naraščalo, gimnazije pa so bile v Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru, Celovcu, Gorici in Kopru. Liceji so bili le v Ljubljani, Gorici in Celovcu. Pouk v slovenščini je potekal na Goriškem, Kranjskem in v tržaški okolici, medtem ko je na Štajerskem, Koroškem in v mestih pouk večinoma potekal v nemščini. Za razvoj slovenščine so bili pomembni Slomškovi tečaji za slovenščino.

Kulturno življenje

Na slovenskem ozemlju so izhajali časniki, ki pa so bili pisani v nemškem jeziku. Leta 1843 so začele izhajati Kmetijske in rokodelske novice, ki so pomenile nov korak v političnem razvoju, z njimi pa se začne tudi doba slovenskih časnikov in časopisov.

V tem času nastane prva slovensko povest (Cigler: Sreča v nesreči), pomembni pa so tudi slavisti kot so Kopitar, Čop in Miklošič, ter pesnik Prešeren, ki je s svojimi deli pripomogel k nastanku slovenske narodne zavesti.

Slovenska narodna zavest

Tudi pri Slovencih so se hitro širile liberalne, demokratične in revolucionarne ideje, kljub izraziti cenzuri v času Metternichovega absolutizma, ki pa je vseeno dovolil napredek in razvoj gospodarstva in kulture, kar pa ni veljalo za političen razvoj posameznih narodov.

V tem času sta na narodno zavest pomembno vplivali ideji panslavizma in avstroslavizma. Nastali so tudi Bleiweisov krog, Prešernov krog in ilirizem. Prišlo je tudi do »abecedne vojne« med Dajnkom in Metelkom. Narodni preporod pri Slovencih je še vedno imel kulturni značaj, kljub prizadevanjem, da bi slovensko nacionalno vprašanje pojmovali kot politično vprašanje.

Viri

• Gruden, J., 1916. Zgodovina slovenskega naroda. Celje, Mohorjeva družba, 1137 str.
• Haas, A. G., 1963. Metternich, reorganisation and nationality 1813 – 1818: a story of foresight and frustation in the rebuilding of the Austrian empire. Wiesbaden, Franz Steiner, 244 str.
• Melik, V. in Gestrin F., 1966. Slovenska zgodovina: od konca osemnajstega stoletja do 1918. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 358 str.
• Palmer, A., 1997. Metternich: councillor of Europe. London, Phoenix Giant, 405 str.
• Zwitter, F. 1962. Nacionalni problemi v habsburški monarhiji. Ljubljana, Slovenska Matica, 227 str.