Pavle Merkù: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slika + kat. + sezn.
dopolnil in dodal referenco (vir)
Vrstica 2:
'''Pavle Merkù''' [''pávle merkù''], [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], [[etnomuzikolog]], [[slovenist]] in [[etimolog]], * [[12. julij]] [[1927]], [[Trst]].
 
Študij [[slavistika|slavistike]] je leta [[1950]] končal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], [[doktorat|doktoriral]] pa na [[Univerza v Rimu|Univerzi v]] [[Rim]]u leta [[1960]]. [[glasbena kompozicija|Kompozicije]] se je učil v Trstu. Kot skladatelj ustvarja predvsem za [[komorna glasba|komorne]] in [[pevski zbor|zborovske]] [[glasbeno-instrumentalna zasedba|zasedbe]]. V njegovem delovanju se pojavljata dve razsežnosti, [[glasba]] in [[slovenistika]]. Sredi šestdesetih letih 20. stoletja se je usmeril tudi v zbiranje pesmi pri Slovencih v [[Italija|Italiji]], to pa je preraslo v zbiranje povedk, običajev, vraž in vsakršnega ljudskega blaga, ki ga je kasneje objavil v knjigi ''Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji'' (1976). Leta [[2004]] je izdal [[knjiga|knjigo]] ''1300 primorskih priimkov'', v kateri dopolnjuje delo neizdane publikacije slovenskega [[etimolog]]a [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]]. Kot skladatelj ustvarja predvsem za [[komorna glasba|komorne]] in [[pevski zbor|zborovske]] [[glasbeno-instrumentalna zasedba|zasedbe]]. Je član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU). Leta [[2006]] je prejel [[Kozinova nagrada|Kozinovo nagrado]] za zaokrožen skladateljski [[opus]].
 
== Nagrade in priznanja ==
Leta [[2006]] je prejel [[Kozinova nagrada|Kozinovo nagrado]] za zaokrožen skladateljski [[opus]].
 
Leta [[2007]] mu je [[Slavistično društvo Slovenije]] podelilo priznanje za življenjsko delo na področju raziskovanja [[Slovenščina|slovenskega jezika]] na zahodni meji. Kot je v utemeljitvi priznanja Slavističnega društva Slovenije zapisala [[Alenka Šivic Dular]], imajo znotraj Merkùjevih [[jezikoslovje|jezikoslovnih]] raziskav največjo težo njegova "raziskovanja osebnih in zemljepisnih lastnih imen na [[Trst|Tržaškem]], [[Gorica|Goriškem]] in v [[Benečija|Benečiji]] ter opozarjanje na sledove slovensko-[[Furlanščina|furlanskega]] stika (''Slovenski priimki na zahodni meji'', 1982; ''La toponomastica del Comune di Duino-Aurisina'', 1989; ''La toponomastica dell'Alta val Torre'', 1997; ''1300 primorskih priimkov'', 2004; ''Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu'', 2006). Nekatere Merkùjeve knjige se že uvrščajo med temeljna področna dela, njegova ustvarjalnost in samozavestni nastop pa med znamenja slovenske fizične in kulturne navzočnosti v Trstu."<ref>Alenka Šivic Dular: Pavle Merkù. Nagrajenca Slavističnega društva Slovenije za leto 2007. Miran Košuta (ur.): ''Živeti mejo: Slovenski slavistični kongres, Trst, 18.-20. 10. 2007''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 18), 2007. {{COBISS|ID=234514432}}</ref>
 
== Glej tudi ==
Vrstica 11 ⟶ 16:
* [[seznam slovenskih jezikoslovcev]]
 
== Viri ==
{{refsez}}
 
== Zunanje povezave ==
Vrstica 16 ⟶ 23:
* [http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ Intervju: Od oćenaša do Pizdine, Pomen slovenskih krajevnih imen, Bernard Nežmah, Mladina 2006]
* [http://www.mladina.si/tednik/200420/clanek/slo-intervju--bernard_nezmah/ Intervju: Izvori priimkov, Bernard Nežmah, Mladina 2004]
 
 
{{composer-stub}}
{{scientist-stub}}
 
[[Kategorija:Rojeni leta 1927|Merkù, Pavle]]
Vrstica 29 ⟶ 36:
[[Kategorija:Slovenski_jezikoslovci|Merkù, Pavle]]
[[Kategorija:Jezikoslovje|Merkù, Pavle]]
[[Kategorija:Etimologija|Merkù, Pavle]]
 
[[it:Pavle Merkù]]