Pavle Merkù: Razlika med redakcijama

Študij [[slavistika|slavistike]] je leta [[1950]] končal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], [[doktorat|doktoriral]] pa na [[Univerza v Rimu|Univerzi v]] [[Rim]]u leta [[1960]]. [[glasbena kompozicija|Kompozicije]] se je učil v Trstu. Kot skladatelj ustvarja predvsem za [[komorna glasba|komorne]] in [[pevski zbor|zborovske]] [[glasbeno-instrumentalna zasedba|zasedbe]]. V njegovem delovanju se pojavljata dve razsežnosti, [[glasba]] in [[slovenistika]]. Sredi šestdesetih letih 20. stoletja se je usmeril tudi v zbiranje pesmi pri Slovencih v [[Italija|Italiji]], to pa je preraslo v zbiranje povedk, običajev, vraž in vsakršnega ljudskega blaga, ki ga je kasneje objavil v knjigi ''Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji'' (1976). Leta [[2004]] je izdal [[knjiga|knjigo]] ''1300 primorskih priimkov'', v kateri dopolnjuje delo neizdane publikacije slovenskega [[etimolog]]a [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]]. Kot skladatelj ustvarja predvsem za [[komorna glasba|komorne]] in [[pevski zbor|zborovske]] [[glasbeno-instrumentalna zasedba|zasedbe]]. Je član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU). Leta [[2006]] je prejel [[Kozinova nagrada|Kozinovo nagrado]] za zaokrožen skladateljski [[opus]].