Desetnica (pravljica): Razlika med redakcijama

Deseti, deveti, dvanajsti, trinajsti pa tudi sedmi otrok istega spola naj bi bil po ljudskem izročilu bodisi božanstvo, demonsko bitje, jasnovidec, vrač, hkrati pa tudi žrtev, desetina, namenjena nekemu božanstvu. V slovanskih ljudskih pesmih morata desetnica oz. desetnik po svetu. Po desetnico pride v nekaterih variantah bela žena, Marija ali vila, v srbski pesmi vila na konju, ko pa se čez mnogo let vrne v rodno vas, je nihče ne prepozna, nočejo je sprejeti v hišo, posledica tega pa je nesreča: smrt matere ali nevihta s požarom. Usoda desetega otroka, namenjenega božanstvu, ki odloča o rojstvu in o smrti, je, da tava po gozdu in po tujih krajih. V slovenskem pripovednem izročilu s Pohorja deseto sestro imenujejo kar smrt. Na Gorenjskem jo imenujejo rojenica, desetemu bratu pa rojenjak. Poznejšega izvora so verjetno pripovedi, kjer nastopa desetnik ali desetnica le v vlogi jasnovidca in vedeževalca, človeka, ki ima nadnaravne sposobnosti.<br /> ▼

Desetnik in desetnica sta se do danes ohranila v ljudskem izročilu Slovanov, Baltov in Ircev. Pri drugih ljudstvih opazimo le nekaj podobnosti z izročilom o sedmem otroku, rojenenemu po vrsti in je istega spola. Tak otrok naj bi bil bodisi božansko, demonsko bitje ali vrač.<br />▼

Raziskave ljudskega bajeslovnega lirskega in epskega izročila so pokazale, da je kot desetnik zaznamovan tudi [[Zeleni Jurij]],[[''slovansko božanstvo'']], ki naj bi prineslo pomladno obnovo in rodovitnost, kot desetnica pa v lirski obliki Desetnice nastopa njegova sestra Marjetica, ki je posvečena ženskemu božanstvu rodovitnosti in smrti.▼

{{wikivir}}▼