Celeja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 9:
[[Slika:Mithras.JPG|thumb|Glava kipca Mitre iz nemškega mesta Sindelfingen]]
[[Slika:Berlin - Brandenburger Tor - Mars.jpg|thumb|Kip Marsa na brandenburških vratih]]
Mesto je bilo križišče važnih cest, ki so se tukaj stekale z vseh strani. Iz [[Emona|Emone]] je peljala cesta preko [[Trojane|Trojan]] - ''Atrans'' in [[Savinjska dolina|Savinjske doline]]; proti jugu je šla pot po soteski [[Savinja|Savinje]] proti [[Rimske Toplice|Rimskim Toplicam]] in čez [[Sava|Savo]] v [[Neviodunum]] ( Drnovo pri Krškem ). Skrb za ceste in njihovo vzdrževanje potrjujejo številni ob njih najdeni miljniki. Bogato najdišče the sta bili [[Škofja vas]] pri [[Celje|Celju]] in [[Ivenca]]. Tudi v samem mestu sta bila najdena dva miljnika. Največjo skrb so cestam posvečali za časa vladarjev
Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij.
V 2.
Prostor ob severnem delu meje ( Stanetova ulica ) je bil verjetno forum.
==Socialna struktura==
Etnični sestav prebivalstva je bil precej pester. Zelo veliko je bilo [[Kelt|Keltov]], ki pa se so ob rimski okupaciji asimilirali z Rimljani, a pri tem ohranili svoje etnične prvine. Številčno so bili Kelti zdaleč močnejši, saj se je Rimljanov preselilo k nam le malo. Sodeč po materialnih virih je bilo sožitje med njimi in Rimljani dokaj dobro. To potrjujejo medsebojne poroke in pomembne službe, ki so jih Kelti zasedali v rimski upravi in javnem življenju.
Na čelu rimske uprave mesta sta bila '''duo viri iure dicundo''', pomagala pa sta dva '''edila'''. Vsi štirje so imeli v pomembnejših zadevah le izvršilno oblast in so delali po navodilih mestnega sveta - '''ordo decurionum'''. Člani mestnega sveta so se imenovali '''decuriones''' in so opravljali to službo do smrti. V mestni svet so lahko prišli le pripadniki premožnejšega patricijskega sloja in je članstvo v njem kmalu postalo dedno. V mestu so živeli tudi priseljenci (
==Gospodarstvo==
V Celeji je delovalo večje število
==Religija==
Vrstica 32 ⟶ 31:
Hiše so jim varovali [[Lar]]i.
Bogove so radi upodabljali in z njihovimi kipi krasili svetišča, pa tudi svoje domove. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je [[Marsov tempelj]] slovel v celotnem rimskem imperiju.
Poleg božanstev, ki so jih prinesli k nam Rimljani, so ostala v časti tudi stara, od Keltov podedovana božanstva. [[Epona]] je bila boginja konj, častili so sveto [[Noreja|Norejo]] ( Noreia Sancta ) in sveto oz. božansko Celejo ( Celeia Sancta ). Štirje v Celju najdeni reliefi, ki predstavljajo rogatega vodnega boga
Številnim božanstvom se je ob koncu 2. st. pridružil še sončni, odrešujoči in nepremagljivi bog [[Mitra]] - nepremagljiv kot sonce samo, katerega čaščenje je prodrlo k nam z vzhoda. Največ častilcev je bilo med vojaki, ki so ta kult najbolj razširjali. Svetišča v Celju niso odkrili, vendar pričata dva napisa o njegovem čaščenju tudi v tem mestu.
Istočasno z Mitrovim kultom je prodiralo k nam krščanstvo. Vendar ni v Celju nobenih tvarnih dokazov zanj pred [[Konstantinom Velikim]] ( [[313]] - [[337]] ), ki je Celeio okoli leta [[320]] pripojil Ogleju.
Uspeh krščanstva je pripisovati predvsem temu, da je prevzelo mnoga rimska božanstva, ki so bila pri ljudstvu najbolj priljubljena, v vrsto svojih svetnikov.
|