Celeja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:Berlin - Brandenburger Tor - Mars.jpg|thumb|Kip Marsa na brandenburških vratih]]
'''Celeia''' starorimska naselbina [[1. stoletje pr. n. št.]] - [[5. stoletje]]
 
Vrstica 7 ⟶ 6:
Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo l. 46, med vladavino rimskega cesarja [[Klavdij]]a ([[10 pr. n. št.]]-[[54]], vladal [[41]]-[[54]]). Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« - Troia secunda.
 
[[Slika:IngresJupiterAndThetis.jpg|thumb|[[Jupiter]] in Tetis]]
 
[[Slika:Mercurius.jpg|thumb|Bog [[Merkur]]]]
[[Slika:Mithras.JPG|thumb|Glava kipca Mitre iz nemškega mesta Sindelfingen]]
[[Slika:Berlin - Brandenburger Tor - Mars.jpg|thumb|Kip Marsa na brandenburških vratih]]
Mesto je bilo križišče važnih cest, ki so se tukaj stekale z vseh strani. Iz Emone je peljala cesta preko Trojan in Savinjske doline; proti jugu je šla pot po soteski Savinje proti Rimskim Toplicam in čez Savo v Neviodunum ( Drnovo pri Krškem ). Skrb za ceste in njihovo vzdrževanje potrjujejo številni ob njih najdeni miljniki. Bogato najdišče the sta bili Škofja vas pri Celju in Ivenca. Tudi v samem mestu sta bila najdena dva miljnika. Največjo skrb so cestam posvečali za časa vladarjev Trajana, Hadrijana, Antonina Pija, Marka Avrelija in Septimija Severa, torej v 2. in 3. st. V samem mestu so bile poleg naštetih cest, ki so se križale v njem, tudi tlakovane ulice, pod katerimi je bilo bogato omrežje odtočnih kanalov, ki so delno še danes v rabi.