Kralj Artur: Razlika med redakcijama

Kralj Artur je bil izmišljen britanski vodja in pomemben lik v britanski bajeslovni zgodovini. Možno je, da je inspiracija za legendo bila resnična oseba, vendar je vsako zgodovinsko dejstvo pogreznjeno v kasnejše izmišljene pripovedke o Arturju. V le-teh se pojavlja kot ideal kraljevanja tako v vojni kot v miru; celo v sedanjosti je bil uvrščen med 100 najpomembnejših Britancev vseh časov. Zgodbe o kralju Arturju so čez čas ujele toliko širše pozornosti, da kralj ni več identificiran kot heroj enega samega naroda. Številne nove legende, zgodbe, predelave, knjige in filmi so bili producirani v Evropi in Združenih državah, ki brez sramu obravnavajo in se širijo na račun kralja Arturja.

Legendarni Artur se je na začetku razvil skozi izmišljeno zgodovino Geoffreya iz Monmoutha in valižanske zbirke anonimnih povesti, znane kot Mabinogion. Chrétien de Troyes je pričel literarno tradicijo arturianske romance, ki je kasneje postala ena od vodilnih tem srednjeveške literature. Do konca arturianskega stila pisanje je prišlo leta 1485, ko je bila izdana Thomas Mallotyjeva izčrpna knjiga Morte D'Artur.

Osrednja tematika arturianskega ciklusa se razlikuje glede na tekst, ki ga preučujemo. Teksti vsebujejo vzpon Arturja na mesto kralja zaradi meča v epizodi s kamnom, nasvet čarovnika Merlina, ustanovitev viteške bratovščine, znane kot Okrogla miza in povezanim kodeksom viteštva, obrambo Britanije pred Saksoni, številne magične avanture, povezane z določenimi vitezi, kot so Kay, Gawain, Lancelot, Percival in Galahad, sovraštvo Arturjeve polsestre Morgane le Fay, iskanje Svetega grala, prešuštvo Lancelota in kraljice Guinevere, poslednjo bitko z Mordredom in legendo o Arturjevi vrnitvi v prihodnosti. Magičen meč Ekskalibur, grad Kamelot in dama iz jezera tudi igrajo ključne vloge v zgodbah.