Računalnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 4:
Navodilom za obdelavo podatkov pravimo [[Računalniški program|program]].
==Opis računalnika==
Računalnik je stroj, ki obdeluje podatke v skladu s seznamom ukazov. Računalniki se pojavljajo v številnih fizičnih oblikah. Prve naprave, ki so podobne današnjim računalnikom, so iz sredine 20. stoletja (okoli 1940-1941), čeprav so zasnova računalnika in mnogi računalniku podobni stroji obstajali že prej. Zgodnji elektronski računalniki so bili velikosti večje sobe in so porabili toliko energije, kot je porabi več sto sodobnih računalnikov skupaj. Moderni računalniki so zasnovani na relativno majhnih integriranih vezjih in so milijon- do milijarde- krat bolj zmogljivi, zasedejo pa le malo prostora. Dandanes so enostavni računalniki lahko narejeni tako majhni, da se jih lahko vgradi v ročno uro, poganja pa jih baterija ure. Osebni računalniki mnogih izvedb so simboli informacijske dobe in so po mnenju mnogih ljudi to, kar bi naj pomenila beseda »računalnik«. Kljub temu je najpogostejša oblika računalnika v današnji rabi vgradni računalnik. Vgradni računalniki so majhne, preproste naprave, ki so pogosto uporabljene za nadzor nad drugimi napravami, najdemo jih lahko npr. v vojaških letalih, tovarniških robotih, digitalnih kamerah in celo otroških igračah.
Računalnik je vsestranski zaradi sposobnosti shranjevanja in izvajanja množice ukazov, imenovanih programi. Po tem se razlikuje od navadnega kalkulatorja. Church-Turingova teza je matematična izjava o tej vsestranskosti: Vsak računalni z določeno minimalno sposobnostjo je v principu sposoben opravljati iste naloge kot katerikoli drugi računalnik. Torej so računalniki s sposobnostjo in kompleksnostjo, ki se vrsti od osebnih digitalnih asistentov do superračunalnikov, zmožni opravljati iste računske naloge, če imajo dovolj časa in prostora za shranjevanje podatkov.
==Zgodovina računalništva==
Težko je določiti neko napravo kot najzgodnejši računalnik, delno zaradi različnih interpretacij pojma »računalnik« skozi čas.
Izvorno je pojem »računalnik« zaznamoval osebo, ki je opravljala numerične kalkulacije (človeški računalnik), v večini primerov s pomočjo mehanične računske naprave. Primeri zgodnjih mehanskih računskih naprav so abak, logaritemsko računalo in (sporno) kotomer ter mehanizem iz Antikitere (iz 150-100 pr. n. št.). Proti koncu Srednjega veka je prišlo do ponovne okrepitve evropske matematike in inženirstva. Naprava Wilhelma Schickarda iz leta 1623 je bila prva v nizu mehanskih kalkulatorjev evropskih inženirjev.
Kakorkoli, nobena teh naprav ne ustreza sodobni definiciji računalnika, ker jih ni moč programirati. Leta 1801 je Joseph Marie Jacquard izboljšal tekstilne statve tako, da je uporabil več prelunjanih papirnatih kart kot šablono, ki je omogočala statvam, da so komplicirane vzorce tkale avtomatsko. Nastanek Jacquardovih statev je pomenil pomemben korak v razvoju računalnikov, saj na uporabo preluknjanih kart pri definiranju tkanih vzorcev lahko gledamo kot na zgodnjo, dasi omejeno obliko programiranja.
==Zgradba računalnika==
| |||