Gregorij Rožman: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Redakcija 1341305 uporabnika Janez Maček (pogovor) razveljavljena Partricij Maček nehhaj brisati. |
|||
Vrstica 24:
Po gimnaziji in študiju [[teologija|teologije]] v [[Celovec|Celovcu]] je bil [[1907]] posvečen v duhovnika; [[1912]] je doktoriral na [[Dunaj]]u. [[1914]]–[[1919]] je bil v Celovcu [[prefekt]] v malem semenišču in predavatelj [[kanonsko pravo|kanonskega prava]]; isti predmet je predaval 1919–[[1929]] na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]]. Objavljal je med drugim v ''[[Čas]]u'' in v ''[[Bogoslovni vestnik|Bogoslovnem vestniku]]''. Leta 1929 je postal [[koadjutor]] škofa [[Anton Bonaventura Jeglič|A. B. Jegliča]], nato njegov [[generalni vikar]]; [[1930]] ga je nasledil kot ljubljanski škof. Do imenovanja za pomožnega škofa se je ob profesuri in s tem povezanim znanstvenim in publicističnim delom ukvarjal kot organizator katoliške mladine, zlasti kot duhovni vodja [[Orel (organizacija)|Orla]]. Kot škof je v Ljubljani organiziral [[II. evharistični kongres za Jugoslavijo]] ([[1935]]) in [[VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja]] ([[1939]]); [[1940]] je vodil škofijsko [[sinoda|sinodo]] ter izdal ''[[Zakonik ljubljanske škofije]]'' in ''[[Pastoralne inštrukcije za ljubljansko škofijo]]''. Ena temeljnih sestavin Rožmanovega škofovanja je bil odločen ideološki boj proti [[komunizem|komunizmu]]. Poživitev verskega življenja in aktivnejšo vlogo katolištva v vsakdanjem življenju [[Slovenci|Slovencev]] je pričakoval od [[KA|Katoliške akcije]], ki se je prav v času njegovega škofovanja preuredila po italijanskem vzoru. Zdi se, da je bil med njenimi organizacijami bolj naklonjen [[Mladci Kristusa Kralja|Mladcem Kristusa Kralja]] kot akademskemu klubu [[Straža]].
Ideološki protikomunizem je usodno zaznamoval tudi njegovo zadržanje med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] in njegov odnos do okupatorja. Rožman je z italijanskimi okupacijskimi oblastmi ves čas vzdrževal tesne osebne stike, njihovim predstavnikom pošiljal čestitke, se udeleževal številnih javnih proslav in s svojo duhovščino ob sleherni priložnosti na različne načine dokazoval lojalnost slovenskega klera. Tako so predstavniki italijanske oblasti cenile njegovo dragoceno moralno podporo in radi usliševali njegove želje. Prav tako pa je on njim rad vračal svojo vdanost italijanski oblasti. O tem priča pismo, ki ga je Grazioli poslal 22. aprila 1941 štabu 2. armade na Sušak
škof Rožman je večkrat povedal, da je komunizem hujši od okupatorja.
[[5. maj]]a [[1945]] je zapustil domovino in se čez [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Švica|Švico]] umaknil v [[ZDA]] ([[1948]]), kjer je delal med slovenskimi izseljenci in begunci. Tako je po vojni obiskal slovenske izseljence v Angliji, Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. [[Papež Pij XII.]] ni sprejel njegovega odstopa kot ljubljanskega škofa, vendar mu tudi ni omogočil srečanja, med katerim bi mu Rožman sam pojasnil svoja medvojna stališča. Škof Rožman je pokopan na pokopališču slovenskih [[frančiškani|frančiškanov]] v [[Lemont]]u pri [[Chicago|Chicagu]].
Vrstica 39:
== Zunanje povezave ==
* [http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/F939AAA40A34E9E7C12573770032BA25?OpenDocument Družina]
[[Kategorija:Rojeni leta 1883|Rožman, Gregorij]]
|