Elektronsko knjižničarstvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
== Virtualno knjižničarstvo danes ==
Koncept virtualne knjižnice je podoben klasični knjižnici, vendar uporabniku omogoča bistveno hitrejši dostop do želenega gradiva, kar je v sodobnem svetu zelo zaželjeno. Nudi dostop do baz podatkov, skladišč informacijskih virov po elektronskih sistemih in omrežjih, vendar brez fizične lokacije. V bazah podatkov (seznamih gradiv, vnešenih v sistem) še vedno ni vseh informacij, katalogizatorji in kalasifikatorji pa se trudijo vnesti v sisteme tudi podatke o gradivih starejšega datuma.
V praksi to pomeni, da si lahko uporabnik knjižničnega sistema prek
S pojavom
== Elektronsko knjižničarstvo v Sloveniji ==
Glede elektronskih knjižnic je Slovenija na evropskem nivoju, bibliotekarji oziroma knjižničarji se trudijo popisati čim več gradiva v elektronski obliki, ter ga tako narediti bolj dostopnega javnosti. Res je, da vsi uporabniki klasičnih knjižnic ne znajo uporabljati '''elektronske knjižnice''', zato se v tej smeri organizira veliko izobraževanj in tečajev.
Po
Vrstica 16:
IZUM (Inštitut informacijskih znanosti v Mariboru) je javni zavod in raziskovalna organizacija, servis slovenske kulture, izobraževanja in znanosti, prav tako je tudi knjižnični informacijski servis v nacionalnem bibliografskem sistemu. Nastal je iz Računalniškega centra Univerze v Mariboru, ustanovila pa ga je Vlada Republike Slovenije.
Od leta 1980 do 1990 je dosegel velik razvoj na področju informacijskih znanosti in je zaslužen kot ustanovitelj COBISS-a. Dejavnost Inštituta je vezana predvsem na delovanje knjižničnega sistema.
|