Elektronsko knjižničarstvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran: == Začetki == '''Elektronsko knjižničarstvo''' se je uveljavilo s pojavom Interneta. Do tedaj so bile naloge knjižničarjev enolične, gradivo je bilo popisano v katalogih, [[knjižn... |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
== Začetki ==
'''Elektronsko knjižničarstvo''' se je uveljavilo s pojavom
== Virtualno knjižničarstvo danes ==
Koncept virtualne knjižnice je podoben klasični knjižnici, vendar uporabniku omogoča bistveno hitrejši dostop do želenega gradiva, kar je v sodobnem svetu zelo zaželjeno. Nudi dostop do baz podatkov, skladišč informacijskih virov po elektronskih sistemih in omrežjih, vendar brez fizične lokacije. V bazah podatkov (seznamih gradiv, vnešenih v sistem) še vedno ni vseh informacij, katalogizatorji in kalasifikatorji pa se trudijo vnesti v sisteme tudi podatke o gradivih starejšega datuma.
V praksi to pomeni, da si lahko uporabnik knjižničnega sistema prek računalnika rezervira ali izposodi določeno gradivo ter ima dostop do ostalih knjižničnih storitev, zna pa se zgoditi, da podatkov o določenem npr. članku ne bo našel, ker še niso vnešeni v sistem.
S pojavom spletne knjižnice se je delo knjižničarjev močno spremenilo, knjižnice so dobile več prostorov, namenjenih računalnikom, spletnih čitalnic... Seveda veliko ljudi vztraja pri izposoji knjig na klasičen način, vseeno pa dostop do gradiva prek spleta pridobiva na priljubljenosti. Knjižnični sistemi nudijo vedno več storitev, slednje pa so vedno bolj izpopolnjene, torej kakovostne.
Glede elektronskih knjižnic je Slovenija na evropskem nivoju, bibliotekarji oziroma knjižničarji se trudijo popisati čim več gradiva v elektronski obliki, ter ga tako narediti bolj dostopnega javnosti.
Po svetu sicer obstaja veliko različnih knjižničnih sistemov, ki uporabnikom nudijo storitve spletne knjižnice, območje bivše Jugoslavije (tudi Slovenijo) pokriva sistem [[COBISS]] (sisteme povezuje mreža COBISS.net), katerega ustanovitelj je Inštitut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM).
=== IZUM ===
IZUM (Inštitut informacijskih znanosti v Mariboru) je javni zavod in raziskovalna organizacija, servis slovenske kulture, izobraževanja in znanosti, prav tako je tudi knjižnični informacijski servis v nacionalnem bibliografskem sistemu. Nastal je iz Računalniškega centra Univerze v Mariboru, ustanovila pa ga je Vlada Republike Slovenije.
Od leta 1980 do 1990 je dosegel velik razvoj na področju informacijskih znanosti in je zaslužen kot ustanovitelj COBISS-a. Dejavnost Inštituta je vezana predvsem na delovanje knjižničnega sistema.
▲=== Elektronsko knjižničarstvo v Sloveniji===
▲Glede elektronskih knjižnic je Slovenija na evropskem nivoju, bibliotekarji oziroma knjižničarji se trudijo popisati čim več gradiva v elektronski obliki, ter ga tako narediti bolj dostopnega javnosti. Po svetu sicer obstaja veliko različnih knjižničnih sistemov, ki uporabnikom nudijo storitve spletne knjižnice, območje bivše Jugoslavije (tudi Slovenijo) pokriva sistem [[COBISS]], katerega ustanovitelj je Inštitut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM).
[[Kategorija:Bibliotekarstvo]]
[[Kategorija:Računalništvo]]
| |||