|
<div style="float:left;margin:0 1em 0 0;{width:200px;}
text-align:center;font-size:smaller">[[Slika:helena2.jpg|Helena Fojkar Zupančič]]<br/>''Helena Fojkar Zupančič''</div>Helena Fojkar Zupančič, glasbena [[pedagog|pedagoginja]] in akademska glasbenica - [[solopevec|solopevka]], sodi med najvidnejše slovenske zborovske [[dirigente]]. Kot zborovodkinja in glasbena pedagoginja deluje na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani in na Gimnaziji Litija. Z zbori, ki jih vodi (Zbor sv. Nikolaja in Dekliški zbor Škofijske klasične gimnazije) na državnih in mednarodnih tekmovanjih dosega zlata odličja in številne posebne nagrade. Je cenjena predavateljica na seminarjih za zborovodje šolskih zborov in na tečajih za cerkvene glasbenike. Pri delu s pevci posveča posebno pozornost vokalni tehniki, jasni dikciji in povezavi vsebine z glasbo, kar se izraža v lepem zvoku ter muzikalnih in prepričljivih izvedbah skladb različnih stilov. Kot zborovska dirigentka je bila večkrat nagrajena tako na državni, kot na mednarodni ravni.
<h2>Od začetka do danes ...</h2>
<h3>O nastanku…</h3>
Začetki Zbora svetega Nikolaja Litija segajo v [[oktober]] [[1997]], ko se je ob sobotnih večerih začela srečevati skupinica mladih fantov in deklet, predvsem skavtov, z željo po skupnem druženju, učenju večglasnega petja in petju pri nedeljskih mašah v domači [[cerkev|cerkvi]]. Večina je prvič pela v zboru, not niso poznali in že najlažje večglasje je predstavljalo velik problem, kjer je vsak pel po svojem okusu. Je bilo pa zato toliko bolj zabavno in vsi sobotni večeri so bili polni smeha. Pomanjkljivo glasbeno predznanje so spretno presegali z velikim veseljem do dela, in pod skrbnim vodstvom zborovodkinje Helene Fojkar Zupančič napredovali iz leta v leto.
<h3>Prvi nastopi …</h3>
Prva leta je zbor prepeval samo pri mašah v župnijski cerkvi in na [[dekanija|dekanijskih]] in posvetnih revijah. V drugem letu delovanja je pripravil svoj prvi samostojen, sedaj že tradicionalen, božični koncert. Že takrat jih je domače občinstvo vzljubilo in vzelo za svoje. V letu 2000 je sledil prvi pomembnejši nastop na 11. Festivalu slovenske cerkvene glasbe v Cerkljah na Gorenjskem, kjer je strokovna publika zbor ocenila za zelo perspektiven zbor. Še isto leto so pevci dobili priložnost za sodelovanje z orkestrom pri izvajanju maše. Mladostna energija, vse lepše petje in zanimivi glasbeni dogodki, pa so v zbor privabljali vedno nove mlade pevce.
<h3>Tujina vabi…</h3>
Zagnanost ni poznala meja in tako so se pevci začeli ozirati tudi v tujino. Leta 2001 je bil zbor sprejet v evropsko zborovsko zvezo Europa Cantat in še isto leto je prvič zapel izven naših meja. Na tridnevni turneji po [[Avstrija|Avstriji]] je izvedel samostojne božične koncerte v [[Gradec|Gradcu]], Dobrli vasi in na [[Dunaj|Dunaju]]. Nepozabno vzdušje na turneji je pustilo globok pečat v srcih mladih in volja do resnega dela je bila zato vse večja.
<h3>Prvo tekmovanje in…</h3>
Prelomnico v delovanju zagotovo pomeni udeležba na 18. tekmovanju slovenskih pevskih zborov [[Naša pesem]] 2003 v Mariboru, s čimer je zbor postal prepoznaven širom Slovenije. Vse prisotne je presenetil, za odličen nastop prejel zlato plaketo ter številne posebne nagrade. Presežena so bila vsa skromna pričakovanja pevcev in zbor se je iz avanture v neznano vrnil pozlačen. Občutke pevcev ob tem izjemnem uspehu bi bilo težko opisati. Bili so predvsem lepi, ker je bila pot prava.
<h3>Prva zgoščenka…</h3>
<div style="float:left;margin:0 1em 0 0;{width:200px;}
text-align:center;font-size:smaller">
[[slika:2003bozicnaluc.jpg|{200px}|Božična luč]]<br/>''Božična luč''</div>Kar se je še nedavno zdelo nemogoče, je postajalo resničnost. V letu 2003 je zbor posnel svojo prvo [[zgoščenka|zgoščenko]] z naslovom Božična luč, ki je izšla v [[naklada|nakladi]] 6000 izvodov. Na njej je predstavil izbrani opus skladb angleškega skladatelja [[John Rutter|Johna Rutterja]], ki jih je v slovenski jezik posebej za to priložnost prepesnila prof. [[Irma Močnik]]. Sodelovali so še simfonični orkester [[Simfonija Luwigana]], basbaritonist [[Marcos Fink]] in [[Nikolajev otroški zbor]]. Težko je v nekaj stavkih strniti veselje in radost ob tem glasbenem delu, težko je napisati kaj pomeni štiridesetim mladim, ki jim po nekaj letih uspe iz enoglasnega in dvoglasnega petja presedlati v štiri- in večglasje, kaj se zgodi, da daruješ ves prosti čas v želji narediti nekaj lepega… Nekaj lepega deliti z drugimi.
<h3>Prvič v mednarodni konkurenci…</h3>
Zbor je bil povabljen na 7. mednarodno zborovsko tekmovanje Mariboru 2004 kot predstavnik Slovenije in je povabilo z veseljem sprejel. Predvsem je bila to priložnost za srečanje s tujimi zbori, med katerimi so bila zveneča imena evropske zborovske glasbe. Končni izkupiček pa je bil presenetljiv. Uvrstitev na drugo mesto in prejete vse podeljene posebne nagrade niso nikogar pustile ravnodušnega. Solze sreče, vzkliki veselja in vedri obrazi pevcev so skrili vse ure trdega dela.
<h3>Povabil je vse več…</h3>
Zbor je prejemal vse več povabil za sodelovanje na največjih in najbolj priznanih festivalih in tekmovanjih v tujini in doma. Tako se je septembra 2004 podal v Italijo in se odmevno udeležil evropsko priznanega 31. mednarodnega zborovskega festivala "Citta di Fano" in 3. zborovskega festivala "Polyphonia" v Pesaru. V decembru 2004 je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pripravil dva božična koncerta. Leto 2005 pa je začel s samostojnim koncertom v Veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, v okviru projekta "Tako pojo zlati", in gostovanjem na festivalu "Quaresima in musica" v Gorici.
<h3>Danes…</h3>
Danes Zbor sv. Nikolaja Litija šteje 42 pevk in pevcev, večinoma dijakov in študentov iz Litije in okolice. Zahvaljujoč trdemu delu v preteklih letih in izrednim sposobnostim zborovodkinje Helene Fojkar Zupančič je postal eden najboljših slovenskih pevskih zborov, ki je izjemno cenjen doma in v tujini. Njegove največje kvalitete so v podajanju glasbe in vpetosti vsebine v glasbo, ter v prepričljivih izvedbah skladb različnih stilov in obdobji. Pevce posebej povezuje močna izkušnja duhovne glasbe.
<h3>Kako naprej…</h3>
Prosto po poti, ki jo prinašajo lepote glasbe. Predvsem z veseljem do petja, skupnega ustvarjanja in razveseljevanjem ter bogatenjem drug drugega in poslušalcev na koncertih.
| 